Dawivca

December je mesec obdarovanja. Glede na to, da se nam vsako leto ta mesec v goste napovedo kar trije možje, bi tehnično človeki lahko postali kar malo pohlepni. Saj ne, da se nekaterim ne odpuli, ampak nekaj pa jih je, ki se tudi v praksi - ne le v besedah - držijo, da je manj več. Da je pomembna pozornost, ki je še toliko dragocenejša, če je darilce ročno izdelano. Da sta pomembna ustvarjalno veselje in čar pričakovanja. Na Otoku zakladov nas je to dokazalo osemnajst udeleženk v prazničnem swapu, ki sem ga tokrat organizirala že drugič. In njihovi odzivi so razkrili, da so bile darilc prav tako vesele kot jaz svojega.
Moj paketek je priletel z Otoka, kjer je trenutno moja swapika sturla, v njem pa so se skrivali čaroben obesek, prekrasna šatulja v obliki knjige ter voščilnica.

Foto: sturla

V skupnem albumu fotografij si marsikatera ni znala predstavljati, kakšna je knjigica videti v živo, zato sem jo fotografirala še enkrat in upam, da ta fotografija odgovori na vsa vprašanja:)


A čar obdarovanja zažari šele takrat, ko se krog sklene. Svoje swapike mojcara nisem poznala, nikoli je še nisem videla, nikoli z njo govorila, zato sem se morala zanesti le na nekaj podatkov o tem, kakšne barve so ji všeč. V njenem albumu je za zdaj le nekaj uhanov, zato sem si predstavljala, da rada nosi nakit - in ji za praznični swap poklonila komplet ogrlice in uhanov. Njen odziv - da je kompletek čisto v njenem stilu - pa je bil še tretje darilo v tem prazničnem swapu.



In za konec še voščilo. Naj vam prihodnje leto mine v ustvarjalnem razvratu in radostnih pričakovanjih, z mravljinci in metuljčki in vsem, kar sodi zraven. Naj se pričakovanja vsakokrat znova sklenejo v krog darilc - majhnih, velikih, skritih, odbitih, nedoumljivih in zapeljivih, sladkih in pelinastih, tudi takšna morajo biti. Naj bo leto 2009 kot dar, vreden spomina za stare dni!

Usodna pavsika

Včasih se kaki ulici izognem preprosto zato, ker mi ni všeč njen vonj. Včasih za koga v hipu začutim, da si ne dišiva. Brez velikih razlag, brez podrobnega vedenja zaslutim, da sva daleč vsaksebi. Preprosto čutim. Enako močno kot takrat, ko me kdo v hipu navduši še bolj kakor skodelica tople kave navsezgodaj zjutraj.
Vonj, v prenesenem in pravem pomenu, mi je pomemben. Leta nazaj sem brala o obredu v neki afriški vasi, kjer so še vedno prisegali na dogovorjene poroke, a so v nekakem prvobitnem duhu izbranemu paru dopustili, da je vendar izrekel zadnjo besedo. Pred dokončno odločitvijo o poroki sta odšla na samo, legla skupaj in se prepustila nedolžnemu raziskovanju. Če sta naslednje jutro oznanila, da si ne dišita, je obveljala njuna.
In ja ... Včasih se mi zgodi, da mi pot prekriža tudi kak vzorček, ki mi ne diši. Kot tokrat, v zadnjem swapnem četvorčku z Nanco, Bojomojo in Sonjo. V izboru enega od treh ponujenih vzorčkov sem bila preglasovana. In tu se je spletla usodna kombinacija, ki je zadnji swap zavlekla v dolge tedne. Vzorček, ki mi ne diši, in obveznost na obveznost, ki mi ne dajo časa in moči, da bi izpolnila zastavljeno. Ker sem obljubila. In, ja, ker življenje ni vedno potica :)
Potem je pretehtalo. Tisto nedeljo sem se vzela v roke, sedla za mizo, že ne vem kolikič vzorček obrnila na levo in desno - in se odločila, da zmagam jaz :) Priznam, da je bolj drobna zmaga. Ampak šteje pa:)

Dobri dedek Mraz

Hrepenjenje po miru, toplini in varnosti v tem vročičnem obdobju zaznamuje vsakdan marsikoga. Zato nekaj bleščavosti sredi domačne podobe iz spominov. Podoba dobrega moža se je pri nas z leti spreminjala, a čeprav me zmoti njena komercialna nota, me obenem navdušuje optimistična kombinacija rdeče, zelene in zlate. In sta sredi begajočih misli nastali dve voščilnici. Času primerni.

Ni mogoče razbrati, a z nevidno pisavo je na papirnem svitku zapisanih tudi nekaj mojih želja. Verjamem, da je tam tudi kup vaših:)


In želja za vse nas, da nam dobri mož izpolni katero od njih.

Tokrat nisem delala po predlogi, ampak sem si postavitev zamislila sama. Obe voščilnici pa ustrezata dvema izzivoma. Na blogu Spoon full of sugar je izziv izdelava novoletne voščilnice, na blogu Cute card Thursday pa je izziv, da vsaka naredi voščilnico po lastnem vzgibu.

Za osnovo sem vzela karton, ki sem ga oblekla z recikliranim darilnim papirjem. Osrednja motiva sta kupljeni nalepki. Ko sem pred kratkim šla oddat eno pošiljko, sem presenečeno ugotovila, kako dobro in simpatično ponudbo imajo na pošti. Nisem se ji mogla upreti in nekaj nalepk je moralo z mano domov. Tudi zato, ker so nekatere izmed njih polepšane s 3D dodatki - kakršen je cofek na kapi dedka Mraza na drugi voščilnici.

Brez prispodobe mraza - snežink - ne gre, in na prvi voščilnici sem jih s štanco izsekala iz stare kuverte, na drugi pa iz belega kartona. Snežinke sem pripela z razcepkami v prazničnih barvah. Podlago sem z obojestranskim lepilnim trakom prilepila na belo podlago. Premerila sem, koliko bo še ostalo roba na rdeči osnovi, ko bo na njej prilepljen motiv, zatem pa ta del okrasila s dvema štampiljkama snežink. V ta namen sem uporabila zlato črnilno blazinico VersaColor. Na koncu sem na rdečo osnovo voščilnice s poštempljanim robom nalepila še osnovni motiv. In priznam, ti ljubki podobi me kar ganeta. Najbrž je tak čas.

Snežak

Navihana izzivalka Bojamoja nas je prijazno založila z odtisi snežaka Rachelle Anne Miller. Prijazna zimska podoba, pravo nasprotje realnosti, ki nam v zadnjih dneh vsakdan namaka z dežnimi kapljami. In te niso mehke in igrive, kot je mehak in igriv topel pomladni dežek, ki te kar vabi na plano, na kratek sprehod. Te kaplje, brr, so zoprne, in hladne, in mokre in nič prijazne ne do čevljev ne do duše. Kradejo ti radoživost in uspavajo ustvarjalnost. A nekaj pa je. V meni zbujajo željo po preprostem in toplem. Taka je tudi moja voščilnica s snežakom. Preprosta in upam, da vsaj malo barvno nagajiva v osrednjem motivu. Ter poslikana na ozadju, ki je v resnici prevleka za blazino z vzorcem naših babic :) Voščilnica je narejena za izziv, a šla bo na pot, in upam, da bo naslovnici všeč :)

Odtis je pobarvan s suhimi akvarelnimi barvicami s pomočjo vodnega čopiča. Ker nimam živalskih pripomočkov (t.j. hroščka), je krog izrezan ročno. Pomagala sem si s šablono. Izdelala sem jo tako, da sem na navaden list papirja narisala krog, s pomočjo najširšega kozarca, ki ga premoremo pri hiši ;) Zatem sem ta krog izrezala z navadnimi škarjami. Pobarvani odtis sem podržala pred lučjo in na zadnji strani natančno namestila izrezani krog, da je bil v njem ujet motiv čimbolj sredinsko. Ko sem izrezani krog na zadnji strani motiva centrirala, sem ga še prilepila z lepilnim trakom. Zatem sem odtis obrnila in ob krogu na zadnji strani zarezala z vzorčastimi škarjami. Z izrezanega kroga sem odstranila papirno šablono.

Za podlago na voščilnici sem uporabila pohroščkan papir, ki sem ga kupila od Bojemoje, po njem pa sem podrsala s črnilnimi blazinicami VersaColor roza, svetlo modre in zlate barve. Na podlago sem prilepila še dva koščka darilnega papirja, ki sem ga sprva hotela uporabit za osnovo, pa sem si premislila. Krog z motivom sem okrasila s tremi pisanimi razcepkami, zatem pa ga prilepila na podlago z obojestranskim lepilom. Naknadno sem morala uporabiti še nekaj lepila UHU, saj obojestransko lepilo ni dobro reagiralo s podlago, ki sem jo obdelala s črnilnimi blazinicami. Če povem po domače, šment se ni hotel prilepit in ostati prilepljen ;) Prednjo in zadnjo stran sem zatem okrasila tako, da sem z enakim črnilom odtisnila nekaj motivov snežink (štampiljke so Sitarjeve), štiri kote pa sem še "pobarvala" z odtisom blazinic.

Praznična voščilnica

Pa sem spet našla pot do blogeca ;) Potrebni so bili daljši sprehod, kozarec kuhanca, premrl nos in pogled v izložbo, kjer so mi pozornost ukradle porcelanaste figurice snežakov in otrok iz nekih drugih časov, iz predprejšnjega stoletja. In me je zaneslo, v neko starinsko sobano. Visoki stropovi, bogat kristalni lestenec pod stropom, prek hrastovega parketa položena debela, ročno tkana mehka preproga z bordo rdečim vzorcem za osnovo. Čez velika okna navlečene težke brokatne zavese, sredi sobe pa štirje globoki, udobni tapecirani fotelji, razporejeni okrog masivne mize iz češnjevega lesa. Na njej kakav, seveda s smetano, krožnik za sadje v barvi starega zlata in na njem rdeča jabolka jonatan.

Tja bi pasala takšna voščilnica :)

Osnovo za voščilnico z ovalnim izrezom sem že pred časom kupila v Hoferju. Osrednji motiv sem podrsala na posebni zlati foliji, ki je namenjena prav za reliefno krašenje, kupila pa sem jo v Prometeju. Na netu sem poiskala dovolj všečen motiv novoletne jelke, ga v wordu oblikovala na pravšnjo velikost, natisnila in izrezala. Iz folije sem izrezala kos, nanj položila natisnjeni motiv in ga s kulijem "prerisala". Ko sem obrisala celoten motiv, sem papir odstranila in podrsane dele na foliji še dodatno poglobila z orodjem za reliefno drsanje, ki ga uporabljam pri pavsanju. Košček folije sem namestila na zadnjo stran ovalnega izreza, folijo pritrdila z lepilom, od spredaj na njej narahlo občrtala obod, voščilnico spet obrnila in z drsalom narisala še pikice. Zunanji del sicer tridelne voščilnice sem zapognila navznoter in prilepila ob osrednji del z izrezanim ovalom, ki ga zdaj krasi zlati motiv. Uporabila sem obojestransko lepilo, da bi ne prišlo do kakšne "papirne nesreče". Naposled sem prednjo in zadnjo stran voščilnice še okrasila s snežinkami (štampiljki sem kupila pri Sitarju), pri tem pa uporabila črnilno blazinico VersaColor v zlati barvi. In je nared. Zlato-rdeča zimska krasotička :)

Za bolj radovedne, takole je videti mapica z zlato folijo, v njej so tri pole, merijo okoli 19 x 30 cm, stanejo pa 2,4 evra.

In ker sem tako navdušena, da sem spet tu, se bom hitro prijavila na en izziv - pri Stampartic, kjer zahtevajo izdelavo voščilnice brez vzorčastega papirja.