20. nov. 2008

Avantgarda

Ugotavljam, da sem avantgardistka. Ne bi verjela, če bi se ne zgodilo tako očitno :) Avantgardiste najdemo zlasti v umetnosti, med pisatelji, slikarji, skladatelji. In ne, to niso tisti, ki radi postavajo pred vrtom (tisti so najbrž avantgardenci ;) Ne, to nisi tisti, ki stražijo pred vrati, kdaj bo pozvonil poštar z novo pošiljko ustvarjalnega materiala.
Avantgardisti so tisti, ki uresničujejo svoje zamisli in tehnike, ki so drugačne od ustaljenih ali splošno sprejetih, ki so skratka - v svojih dejanjih predčasni. In v čem sem avantgardna jaz? Najbrž potrebujete dokaz ...


Ne ponujam le enega, imam kar dva! Tu sta :)






Že daljnjega avgusta (!) sem zaslutila novembrski trend na blogovskih izzivih :) In izdelala voščilnici, na katerih so rožice ... pa celo okrasni trakovi. Če to ni avantgardno:)
No, ne bom se prijavljala na festival avantgarde (če obstaja), tudi kakršnikoli medalji se skromno odrečem, se bom pa za potrditev svojega avantgardnega duha prijavila kar na tri izzive! :) Prvi je na Spoon full of sugar, kjer si želijo na voščilnicah rožic ali rožnatega papirja. Drugi je na Dutch Dare Challenge, kjer si je razpisovalka tokratnega izziva zamislila, da morajo biti na voščilnici tri rožice (si morate mislit, na prvi so trikrat po tri, na drugi pa dvakrat po tri). No, in še tretji izziv - na ABC challenge bi na voščilnicah radi videli okrasne trakove. Moram reči, da je moč moje avantgardistične miselnosti na tem drugem, trakastem področju morda že izgubila nekaj svojega osnovnega žara, a ne gre zanikati, da obe voščilnici vsebujeta zametke te zamisli :)

Tako, zdaj grem iskat potrditev svoje avantgardistične miselnosti še v kuhinjo. V hladilniku, mislim, je še tablica čokolade, ki se sladko topi na jeziku. Malo se mi zdi, da bom avantgardna v tem, da bo še vas zamikalo v špajzo brskat, kaj je sladkega doma :))

Sladkosti - blog candy

Moram spet dati od sebe kak glas, da sem živa in zdrava, khem :) Ene ste to že ugotovile po tem, da sem na Otoku zakladov razpisala praznični swap. Lanski je bil tako prijetna in luštna izkušnja, pa še absolutno rekorden je bil po udeležbi :) Res sem imela obilico dela kot organizatorka - samo razpošiljanje imen izžrebanih swapik po ZS mi je vzelo skoraj poldrugo uro -, a so mi swapike vse povrnile z iskrenim veseljem in prijetnim klepetanjem v dolgi dolgi sporočilni niti. In potem sem od Petye dobila še najkulističnejše darilce. Jipi.


Priznam, hudo mi je, da ne najdem in ne najdem časa, da bi se oglasila s kakšno bolj vsebinsko objavo, s kakšnim novim izdelkom, čeprav tuhtam in nekaj malega pripravljam in celo eno (zame) novo tehniko za voščilnice sem preizkusila . Ampak tako je *skomig* in kmalu bo boljše :)

Če je že časa bolj malo in je tudi vreme bolj kislo, pa je splet še vedno poln sladkosti :) Mhm.



Helena svoj bonbonček žreba že danes opolnoči :) Podarja ga samo zato, ker je dopolnila 41 let. Vse najboljše, Helena!
Conni se tako veseli svojih prvih 1.000 obiskovalcev bloga, da bo enemu od njih podarila skodelico bonbončkov, ki bi je bila vesela vsaka kolažnica :) Vse bo znano 23. novembra.
Debbie ponuja tako fantastičen bonbonček, da bi si človek obliznil vseh deset prstov, če bi ga dobil :) Vse bo znano 26. novembra.
Ribenaruby prav tako ponuja svoj bonbonček. Izžrebala ga bo 30. novembra, z njim pa bo proslavila 1.000 obiskov na svojem blogu.
Tudi Sonja (Flati) podarja bonbonček v obliki štampiljke WOJ 30. novembra.
Moni pa bo svoj bonbonček podarila za Miklavža :)

11. nov. 2008

Menda diši po snegu

Tako pravijo :) Snega, to že moram priznati, ne maram preveč. Še najrajši imam, ko zapade prvič. Takrat mi prav po otroško zaigra srce in rada se zazrem v kakšno obcestno svetilko, ki pravljično osvetljuje lahkotni ples snežink. Rada imam, kadar popoldne zapade dovolj snega, da se na večer vse naokrog ovije v pomirljivo tišino in se zdi, kot bi še avtomobili po cesti vozili v copatih. A kaj, ko očarljivo belino vse prehitro prekrijejo črne onesnažene lise mestnega vsakdana, ko se puh spremeni v plundro in ko se je treba (potem ko si komunalci opomorejo od prvega presenečenja) tako rekoč na vsakem koraku izogibati trdim kupom sive gmote. O gajbičarjih sploh ne bom rekla nobene, saj verjetno poznate ta pojav na parkiriščih :)

In čeprav še nisem pripravljena nase navleči zimskih vrhnjih oblačil, je zgodba povsem drugačna s snežaki. Ti so mi všeč. V življenju sem že naredila kakšnega, še več sem jih narisala in zdaj sem še enega odtisnila :) Mini snežak, snežko, snežakec od Stampendous me je očaral, in hitro je moral najti svoj prostor pod soncem. Na voščilnici, ki je letos moja prva novoletna.



Voščilnica je manjšega formata, stranice merijo po deset centimetrov in pol. Karton za podlago sem ovila v pisan papir s snežinkami, svetlo modri papir je iz slovitega rokovnika, ki mi ga je lani poklonila kolegica in je poln pisanih papirnih presenečenj. Snežakec je odtisnjen na temno moder papir, korenjev nos, šal in kapo sem mu pobarvala s flumastri Sakura. Papir je obrezan z vzorčastimi škarjami, robovi pa so osenčeni z zlato in belo črnilno blazinico. Desni rob na osrednjem motivu je polakiran s svetlo modrim lakom za nohte, prav tako zgornja razcepka snežinka. Za spodnji trak iz zaloge za recikliranje sem ujela še eno razcepko, v obliki smrečice, križno zavezan in v pentljo spleten svetlo moder trakec iz organze pa je iz zaloge, ki sem jo obogatila v Muellerju. Iz risalnega lista sem zatem izsekala še nekaj snežink in jih na voščilnico nalepila z obojestransko lepljivimi 3D krožči.

Snežka, snežakca sem naredila kar tako, a se po naključju ujema s tokratnim izzivom na My time to craft. Res je bil - moj čas za ustvarjanje :)

8. nov. 2008

Pst! Darilce in svapito

Vsake toliko se ustvarjalke z Otoka zakladov zberemo tudi v živo. Srečanja smo imeli, mislim, da skoraj že v vseh regijah, skoraj vsakokrat v drugem kraju. Na srečanju pa - prijazne in klepetave Otočanke, slane in sladke dobrote, mini priložnostne razstave, izmenjave izdelkov za posamičen swapito, delavnice in predstavitve različnih tehnik, izmenjava materiala ali hrčkanje, dobra volja in pozitivna energija.

Tokrat je bilo srečanje že v drugo v Prečni, mini biserčku pri Novem mestu, kamor sta nas prijazno povabili Gumbek kot glavna organizatorka in Iris kot njena glavna desna roka.

Spodobi se, da na obisk ne prideš praznih rok, zato ustvarjalke vsakokratno organizatorko obdarimo z drobno pozornostjo izpod svojih rok.


Gumbek je morala dobiti nekaj gumbkastega :) Nekaj luštnega, živahnega in prijaznega, kakor je sama. In ker nosi uhane, se mi je zdelo kot nalašč, da uporabim rdeča gumbka v obliki rožice, ki sem ju pred časom staknila v ljubljanski pozamentariji Centromerkur, barvno kombinacijo pa sestavim v rdeče-zelene uhane, da si jih bo morda lahko nadela za kak praznični randi :)

In je nastal tale par uhanov - rdeča gumbka sta objeta s temno modro kovinsko žičko, nanjo pa sem nasnula nekaj zelenih perlic, dve roza bunkici in - za res zvezdniški občutek - še dve mini prozorni zvezdici :)




No, Gumbek je zaljubljena v les. In samo kdo, ki res tako rad dela s tem materialom, se je lahko lotil takega projekta kot ona - namreč za vsako izmed povabljenih je izrezljala in pobarvala simpatičnega ježa, ki ima spodaj še majhno leseno kljukico, kamor je mogoče obesiti kakšno hitro sporočilce. Gumbek, hvala ti :)


Kot rečeno, si na srečanjih dostikrat izmenjamo tudi izdelke, ki smo jih pripravili za kak swapito. To je še poseben užitek. Res je, da fotografije povedo veliko, a še zdaleč ne dovolj. Marsikateri izdelek resnično zaživi šele v živo, v na spletu težko dosegljivi tretji dimenziji. Zadiha in zažari v resničnih barvah, pravih odsevih, v vseh podrobnostih. Sama sem tokrat sodelovala v izmenjavi voščilnic, za katere smo smele udeleženke uporabiti samo vijolično barvo v vseh odtenkih, poleg pa še belo ali črno. Tokrat nismo vedele, za koga bo voščilnica (kot je sicer v navadi), ampak smo žreb opravile kar na srečanju.

Mojo voščilnico si je izžrebala keti, videti pa je bila takšna (mislim, voščilnica, ne keti ;)
Pa še podrobnost 3D:

In še ena podrobnost- rožica Prima:
Kupljen motiv Tilde je v osnovi pobarvan z akvarelnimi barvnimi svinčniki s pomočjo vodnega čopiča, v drugi fazi pa sem uporabila vse, kar je bilo pri hiši vijoličnega :) S poudarkom na različnih flumastrih. Ki so se mi na koncu zdeli že prav vsi primerni :) Saj, pa sami poskusite skombinirat voščilnico v vijolični - vse kar naenkrat tako sumljivo vleče na vijolično, čeprav bi v normalnih okoliščinah vsak triletni otrok od daleč videl, da ne gre za lila, ampak roza odtenek :) Osrednji motiv sem z vzorčastimi škarjicami izrezala v oval, za podlago pa uporabila že davno kupljen darilni trak iz Hoferja (mimogrede, ravno v teh dneh imajo spet natanko tako akcijo s trakovi, hihi). Ker voščilnica ni bila namenjena natančno določeni swapiki, sem jo oblikovala nekoliko bolj splošno - jesensko. In jo posula z jesenskimi listki - izsekanimi iz treh različnih vrst papirja (uporabila sem pobarvani papir, ki mi je ostal od izrezanega motiva, temno vijolični svetleč papir iz zaloge ter malo trši karton, ki sem ga odrezala z embalaže porabljenega parfuma).
Sama pri žrebih nimam kakšne posebne sreče. Tokrat pa ni bilo tako. Dobila sem namreč tole lepotičko, ki jo je izdelala Birba. Zelo sem je bila vesela in se naši Primorki toplo zahvaljujem :)

7. nov. 2008

Trara ...

Drage moje bralke, spremljevalke, opazovalke,
števec se je medtem še malo odebelil in številk sem vesela. Še bolj pa vseh vaših klepetavih komentarjev :) Hvala, da me berete, in hvala, da sem vam zdi vredno še kakšno nadrobiti po ogledu.
Ampak tale govor mora biti izjemno kratek, ker je žreb z elektronsko roko medtem že odločil, katera bo dobila drobno pozornost ob skorajšnji obmesečnici mojega bloganja.

Pst, kje je zdaj bobnar?

Tadam


Žreb je odločil -

Here are your random numbers:

19

Timestamp: 2008-11-07 17:11:26 UTC

Iskrene čestitke, Marička, upam, da ti bo drobna pozornost, ki jo boš dobila po pošti, v veselje. Prosim te, da mi na zs pošlješ svoj naslov.
Vsem drugim pa se zahvaljujem za prijazne komentarje, res sem jih bila vesela . Upam, da niste razočarane. Za dobro voljo za vse nas pa sem na blog uvrstila dnevni strip o Gašperju in Hopsu :)

6. nov. 2008

Sladkosnednice

Mhm, kar nekaj sladkosnednic se je nabralo. Saj sem jaz tudi, priznam

Hvala vam za vse komentarje, za prijazne besede.
Vsem želim, da se vam uresničijo praznične želje

Da bo vse po regelcih, je pa tu seznam (sebe in eno podvojeno javljanje sem izločila;)
1. Simona
2. bolha
3. Kreal
4. Moni
5. Maja
6. Helena
7. Suzy
8. Anonimni
9. Jana
10. tanita
11. petrovka
12. Barbi
13. namo
14. Nady
15. Tanja
16. *andra
17. Špela
18. Princeska
19. Marička
20. Cebelica
21. hali
22. klara

Jutri, proti večeru, pa še holivudski razplet, tokrat ne s kosmato, ampak elektronsko roko. Vso srečo vsem!

2. nov. 2008

Črno-beli spomini

Po sprehodu v naravi se je popoldne hitro prevesilo v večer in z mislijo na zahteven prihodnji teden sem si vzela čas še za eno voščilnico. Na seznamu izzivov sem poiskala nedeljskega, ki me je takoj prevzel :) Črno-belo je tema tokratnega izziva na Lots to do.
Monokromatični izzivi so mi všeč, pred časom sem tudi sama organizirala enobarvni swap Ena sama si.

Nekaj skrivnostnega je lahko v enobarvnosti. Včasih je mamljiva zaradi preprostega vračanja k bistvu, včasih strašljiva v svoji edinstveni prepričanosti. Kot bi bilo prav samo tako in nič drugače. In zato se mi zdi, da prebuja polarnost - ali ti je všeč ali pa ti ni. Pogojne privolitve v tem konceptu ni.
Belo-črna kombinacija je lahko še prav posebna. Očarljiva, usodna, tolažilna ... Ki nas vrača v stare čase - črno-bele fotografije, črno-bele televizije ... Ker se mi zdi, da to kombinacijo povezujem z vračanjem v preteklost, sem za temo svoje voščilnice izbrala - spomine.

Predlogo sem našla na finski strani Jehkotar


In ščarala takšno voščilnico :)


Najprej sem na spletu poiskala primerno črno-belo fotografijo, nekaj, kar bi bilo povezano s spomini, nekaj prijetnega, da bi voščilnice ne obtežila z motivom. Ni bilo dolgo, ko sem se ustavila na tej strani z morsko fotografijo v črno-beli tehniki, ki sem jo oblikovala za svoje potrebe. Sledil je napis. Najprej sem si zamislila vsebino - da se tudi črno-beli spomini lahko izkažejo za rožnate. Zatem sem poiskala - po svojem okusu - najprimernejši font ter vsebini dala še obliko. Ker kakšne strašne izbire za črno-bele papirje nimam, sem se odločila, da si izoblikujem še papir :) Z istim fontom, kot je bil uporabljen za napis,
sem vrstico za vrstico izpisovala malo črko o. Vse tri elemente - fotografijo, napis in ozadje - sem tako imela pripravljene na enem listu, ki sem ga sprintala na laserskem tiskalniku.
Voščilnica bi mi bila rahlo dolgočasna, če bi bil papir paradno poravnan, zato sem ga nekoliko zamaknila in z njim obložila manjši kos kartona, ki sem ga že prej izrezala. Sledilo je še rezanje motivov, lepljenje z obojestranskim lepilnim trakom in risanje. Beli okvir ob sliki je dobil poudarke s črnim bleščečim flumastrom, napis pa sem uokvirila kar s pomočjo tankega alkoholnega flumastra. Za konec še na levi naštancan cvetek, na vošilnico pripet z razcepko, na desni pa razcepka, ki je dovolj bogata, da drugega razen sebe ne potrebuje :)

Z dobrimi željami

Včasih še izziva ni treba, zadošča želja, kaj ustvariti. In kakšna urica ali dve slabega televizijskega programa :) Ker sta bila včeraj izpolnjena oba pogoja, je nastala tale voščilnica :)



Na njej je uporabljen kupljen odtis deklice Panduro, ki sem ga pobarvala z akvarelnimi barvicami s pomočjo vodnega čopiča. Oval sem izrezala na roko z vzorčastimi škarjami. Nazobčane robove sem posenčila z zeleno črnilno blazinico Vario, da bi se motiv lepše zlil v celoto. Praznične poudarke na motivu sem izrisala s svetlečimi flumastri iz Lidla, s katerimi sem izpisala tudi dobre želje. Pisanje mi ne gre tako, kot bi si želela, ampak se ne dam :) Oranžen papirni trak ima reliefni vzorec, ki sem ga izdelala ročno s pomočjo treh različnih Fiskarsovih teksturnih plošč. Dodani sta še dve rožičasti razcepki.
Absolutno zvezdniški pa se mi zdi papir, ki je uvožen iz Zagorja :) Brez carine mi ga je od tam pretihotapila prijazna Keti :) Tako radoživ in prazničen in za zapovrh ima še vijugice - no, res je poslastica in pika na i za voščilnico.

1. nov. 2008

Sladkost za drobno obletnico

Drobna pozornost, brez velikih besed :) Ker bo kmalu mesec dni, odkar sem postala spletična. Ker je medtem moj števec zaznal že prek 1.100 ogledov. In ker je v turobne dni preprosto treba vnesti veselje :)


V blogerskem bonbončku je nekaj ustvarjalnega materiala za deževne dni:
škarjice z valovitim vzorčkom,
zlat flumaster,
list srečnih nalepk,
škatlica pisanih perlic,
štirje papirni prtički z različnimi motivi,
šest papirnih robčkov s štirimi različnimi motivi,
dve dekorativni vrtnici,
tri dišeče dekorativne rožice.

Bonbonček bo dobila ena od tistih, ki bodo pod to objavo do 6. novembra pustile svoj komentar. Če ste kaj bolj klepetave, lahko še poveste, kaj si želite za Miklavža ;) Meni je najlepše, če zjutraj v skodeli najdem kakšno čokoladno figurico in nekaj mandarin :)

Skoraj bi pozabila - o dobitnici bo žreb odločil 7. novembra.
 
eckart tolle