Enajsta šola: servietna tehnika

Servietna tehnika je ena izmed preprostih, stroškovno nezahtevnih, a izjemno učinkovitih ustvarjalnih tehnik. In kako se je lotimo?

Potrebščine:

• Najprej potrebujemo predmet, ki ga želimo okrasiti (steklen krožnik, pladenj, skodelico, kozarec, šatuljo, kovinsko škatlo ...). Jaz sem vzela steklen štirioglati krožnik, ki sem ga pred uporabo oprala in osušila. Podlaga ne sme biti prašna ali mastna, ampak povsem čista.
• Zatem seveda izberemo papirni prtiček ali prtičke po svojem okusu. Prtiček lahko uporabimo v enem kosu ali pa iz enega ali več različnih izrežemo manjše motive, ki jih sestavimo v nov, svoj domišljijski kolaž.
• Škarjice seveda, brez njih bi težko rezali :) Najbolj se obnesejo tiste iz kompleta za manikiro.
• Rižev papir za podlago, beli in v barvi po lastnem okusu.
• Lepilo in še sijajni lak, s katerim bomo poservietkani del zapečatili in tudi zaščitili. Naprodaj so posebna lepila, ki so namenjena za servietno tehniko na steklo, papir, tekstilije. Prav tako je mogoče kupiti lake, posebej namenjene za servietno tehniko. Ko je bila servietna tehnika še nekaj bolj modna, smo ustvarjalke veliko razpravljale o tem, ali je mogoče uporabiti zamenjave iz hišne shrambe. Sama od začetka uporabljam lepilo Mekol, za lakiranje pa sijajni lak Tessarol.
• In seveda dva čopiča - enega za lepilo in enega za lak. Čopič, s katerim bomo na krožnik mazali lepilo, mora biti okrogel in zelo mehek, ploščati so pretrdi in prtiček hitro strgajo.

Postopek:

• Če uporabimo cel kos papirnega prtička (navadno samo eno četrtinko), nam motiva seveda ni treba izrezovati. Če pa se odločimo, da bomo iz prtička izrezali posamične motive (recimo vrtnice ali živalice), pa jih najprej skrbno, čimbolj ob motivu izrežemo. Tako imamo pripravljeno osnovo za delo.
• Očiščen krožnik poveznemo na mizo, s spodnjo stranjo navzgor. Krožnik bomo namreč krasili od spodaj.
• Vsak prtiček sestavljajo trije sloji: zgornji ima motiv, spodnja dva sloja pa sta iz enobarvnega, navadno belega papirja. Za servietno tehniko uporabimo vedno le zgornji, potiskani sloj. Zato moramo papirni prtiček najprej razslojiti. Hitro se naučimo, da moramo to storiti zelo previdno, sicer se nam prtiček hitro strga.
• Pripravimo lepilo: v jogurtov lonček nalijemo za prst mekola in dodamo žlico vode ter premešamo s čopičem.
• Začnemo oblagati krožnik. Pazimo, da na krožnik motive polagamo s pravo, potiskano stranjo navzdol. Vsak kos previdno premažemo z lepilom. Hitro opazimo, da se prtiček zelo razmoči, zato moramo delati izjemno previdno, da se ne strga. Dokler je lepilo še mokro, lahko lepljene motive tudi previdno razporejamo sem in tja po krožniku. Brez strahu, bele sledi lepila, ki so zdaj vidne, bodo pozneje izginile. Krožnik do konca obložimo z motivi po lastnem okusu.
• Počakamo, da se lepilo posuši. Medtem že vzamemo kos belega riževega papirja. Kako velik naj bo, je odvisno od izdelka, ki ga krasimo. Za krožnik si odrežemo kvadrat s stranico približno 15 cm. Raje odrežimo premalo kot preveč. Če bomo še potrebovali papirja, ga lahko še odrežemo, če smo ga odrezali preveč, pa se bomo morali ubadati z majhnimi koščki, ki se tako radi valjajo vsepovsod :) Zakaj beli rižev papir? Tako bomo zaščitili motiv, da se bo lepo videl na svoji lastni podlagi. Če smo delali s prtičkom, ki ima modro podlago, nanj pa bi radi zalepili rumen rižev papir, se nam bo hitro zgodilo, da ne bomo imeli ne modre in ne rumene, ampak zeleno podlago. Beli rižev papir neenakomerno natrgamo na kvadratke, velike nekako do 4 x 4 cm. Ko se je osnovni sloj nalepljenih prtičkov že dovolj posušil, začnemo prek tega sloja z mekolom lepiti natrgane koščke belega riževega papirja. Pazimo, da je celoten spodnji motiv dobro pokrit. Koščke riževega papirja lahko lepimo tudi enega prek drugega. Pazimo, kako jih lepimo ob robu krožnika. Ni nepopravljiva katastrofa, če gremo prek roba, če se le da, pa se temu izognimo.
• Ko se je sloj iz belega riževega papirja dovolj posušil, prek njega nalepimo še natrgane koščke barvnega riževega papirja. Če želimo, da krožnik spodaj ne bo bel, ampak v drugi izbrani barvi.
• Ko je krožnik povsem suh, so vse tri plasti papirja povsem otrdele, kar je občutiti na otip. Preverimo, kako smo zalepili robove - ali so trdi, ali papir gleda prek roba? Če je tako, vzamemo olfa nož in z njim potegnemo tik ob krožniku. Tako odvečni papir preprosto odrežemo, rob pa zravnamo in zgladimo.
• Če se nam morda zgodi (in ja, se zgodi), da z grozo ugotovimo, da z okrašenim izdelkom niti približno nismo zadovoljni, je zdaj še čas. Krožnik za krajši čas namočimo v skodelo s toplo vodo, nato pa vse plasti papirja z njega preprosto odstranimo.
• Ampak ostanimo optimisti :) Recimo, da nam je všeč, celo zelo všeč, kar je nastalo. V tem primeru se odločimo še za zadnji korak. Krožnik po spodnji strani vsaj v eni plasti prelakiramo s tessarolom. In počakamo, da se dokončno posuši.

Tako okrašen in zaščiten krožnik lahko uporabljamo za okras, nanj naložimo sadje ali pa ga uporabljamo za odlaganje ključev ... Ne smemo ga prati, temveč ga lahko na hitro splaknemo pod vodo ali pa obrišemo z vlažno krpo.

Še enkrat servietna tehnika na steklo, tokrat na skodelico. Uporabila sem dva servietka - enega s sončnicami in drugega z metulji, vse motive pa sem skrbno izrezala.


Servietna tehnika na leseni šatulji.