Metulj

Metulji - od daleč so igrivo zapeljivi, približat pa se jim je treba prav previdno, da jih ne splašimo :)

Tako so me srbeli prsti, tako mamili papirji, ampak tokratno ustvarjanje je bilo en sam neuspeh. Pridejo takšni dnevi. Prva ideja se je izkazala za čudovito teorijo, ki se je v praksi spremenila v ponečedek. V drugo sem po nesreči razmazala motiv. *Vzdih* Potem sem dala osnovno zamisel v namišljeni inkubator, na mizo naložila krasilne prahce in poskusila v tretje! S toplotno pištolo in tehniko reliefnega krašenja s prahci. Še vedno je približek, ampak simpatičen približek :) Mar ni hec, kako nas kak dan prsti, materiali in misli ne ubogajo, kar ne povežejo se. Čeprav imamo v glavi natančno izdelan načrt, se na poti njegovega uresničevanja nekje nekaj ne izide.

Pravijo sicer, da gre v tretje rado, ampak mislim, da je s tem pregovorom že v osnovi nekaj narobe :)) Ker ga ljudje razumejo vsak po svoje. Ja, obstajata dve razlagi :) Sama sem ga vedno razumela v smislu, da nas neuspeh ne sme ustaviti, saj nam bo po ljudskih izkušnjah po dveh neuspelih poskusih v tretje uspelo. No, nekateri pa pregovor razumejo v smislu: če se je kaj zgodilo dvakrat, se bo pa še tretjič.

Ko sem voščilnico dokončala, se je za nov izziv izkazalo fotografiranje podlage, ki ni barvno kontrastna, poleg tega pa je še svetleča ... Z bliskavico v takih primerih ni kaj početi, zato je treba počakati na pravo dnevno svetlobo. A tudi ta s fotografije še vedno krade resnično bleščavo. No, ampak saj znamo razmišljat ustvarjalno, ne? :))

Gorjuška na cvetoči poljani

Dežuje. Spet. Še vedno. *Vzdih.* Nič ne bo s sprehodom, komu se pa da natikati prehodne nizke čevlje! :( Rajši v kuhinjo za mizo, izdelat še eno voščilnico :) Takšno sončno, z veliko barv in cvetoča poljana ne sme manjkati na njej! Otoške ustvarjalke so deklico s štampiljke poimenovale Gorjuška. Sama nimam nobene, poznam pa prijazno Bojomojo, ki mi je od vsake štampiljke iz seta poslala po en odtis. Hvala ti, {BM} :)
Ko sem potem šla brskat po spletu, kaj zamujam, sem seveda odkrila, da obstajata kar dva seta štampiljk (in zdaj že tretji), v izvirniku pa se deklica imenuje Gorjuss. Prav nasmehnila sem se, saj gre za luštno (dobesedno) besedno igro. Gorjuss se v angleščini prebere enako kot beseda gorgeous, ki pomeni krasen, lep, lušten. Prava luštnica je, se strinjam :) Če bi jo posvojili v tisti trgovini, kamor me včasih pot zanese kupit kakšen čokolatin, pa bi jo verjetno lahko poimenovali kar Krašotica ;)
Gorjuška je res luštna dečva, ampak eno pa me moti na njej. Nima ust (kot jih nima deklica Magnolia) in torej nikoli izraza. Zato je podobna tistemu fantku iz reklame, s katero opozarjajo na nasilje in zlorabe v družini. Takšna luštnica vendar potrebuje ustnice - da jih priviha v nasmeh ali če se že zgodi, skremži v jokavo grimaso! In jih je dobila :)

Motiv sem pobarvala s suhimi barvicami ter z razredčilom Sansodor ter papir odrezala v pravokotnik. Zdaj se mi je zdela prava priložnost, da preizkusim pridobitev, ki je v škatli čakala na pravi trenutek. Z robnim trgalnikom sem natrgala robove motiva ter robove še posenčila s črnilno blazinico. Motiv je z razcepkami pripet na papirni pravokotnik, ki je izrezan z vzorčastimi škarjami in posenčen. Cvetočo poljano sem skušala pričarati s pomočjo svoje nove pridobitve - piškotne štance. Mhm, tiste, ki izsekuje male kvadratke z robovi, kot jih imajo znameniti keksi Albert :) Na vsak kvadratni papirni piškotek sem z razcepko pritrdila po eno rožico Prima. Rožice in motiv sem zatem z obojestranskim lepilnim trakom nalepila na vzorčast papir iz bloka Papermanie.

*********

Za tiste, ki se sprašujete, kakšen je videti robni trgalnik (v angl. edge distresser), pa slikica.

Gre za pripomoček, ki sem ga kupila v Memories (v takratnem res skromnem nakupu, ker je bila založenost razočaranja vredna; nič niso imeli od tistega, kar sem si sprva želela kupit), v angleščini pa se imenuje edge distresser. Je ploščate okrogle oblike. Na sredini ima izrez, znotraj pri izrezu pa majhno ostro rezilce, droben nožek.
Kar nekaj Otočank robove papirčkov natrga, za lepši in predvsem bolj starinski (vintage) videz; kar nekaj mi jih je povedalo, da za ta namen uporabijo kar ostre škarjice. No, pri nas doma v škatli pa zdaj domuje tale rozika robni trgalnik. Fensi, a? :))

Jul i Juli

Včasih bloganje ni samo zabavno, ampak tudi poučno. Kako bi sicer spoznala običaj julijskega božiča? Na južni polobli je julij navadno najhladnejši mesec in ponekod pripravijo praznovanje, ki posnema božični čas. Kak dober izgovor za novoletno voščilnico, mar ne? ;)

Za voščilnico sem reciklirala ovojni papir z darilca, ga položila na belo osnovo in okrasila z nekaj izsekanimi snežinkami iz belega šeleshamerja, ki sem jih na podlago pripela z razcepkami v novoletnih barvah. Osrednji motiv je novoletna jelka. Dobila sem jo na mizi "postrezi si sam" na srečanju na Otočcu, kjer je samevala med prtički, sama samcata izrezana jelka iz zlate valovite lepenke. Škoda, ker ne vem, kako je bila izrezana, takšna štanca bi bila več kot dobrodošla ;) No, ker na jelki ne sme manjkati okraskov, sem pobrskala po škatli in iz nje privlekla svetleče rdeče kristalne polperlice. Še nekaj potez s štampiljko snežinke, ki sem jo že pred časom kupila v Sitarju. In to je to. Zdaj čakam na darilca ;)

Prrrivošči si!

Prrrrr. Mačjega nagajivca od Penny Black mi je na srečanju na Otočcu podarila Zvezda, še enkrat hvala. Doma je malo počakal. Motiv je luštkan, ima pa manjšo hibo - in sicer velikost. Tako je velik, da prekrije skoraj celotno osnovo voščilnice, zato je rahlo težaven za kombiniranje, zaradi številnih podrobnosti pa tudi za barvanje. No, je bil pač izziv ;) Mačka in podlago sem pobarvala s suhimi barvicami in razredčilom Sansodor, poudarila pa z bleščečimi flumastri. Tale modrc me spominja na šotorske različice, ki sem jih včasih opažala na tržnici in so bili sešiti iz blaga najbolj nemogočih vzorcev - pikasti, rožasti, pisano črtasti :)

Motiv sem obrezala z vzorčastimi škarjami in robove še malo starinsko posenčila. Papir na podlagi je iz kolekcije Basic Grey Recess - in je dokaz, da je lahko spletno nakupovanje včasih nekoliko morasto. Namreč, blokec s papirčki mi v živo ni pretirano všeč, čeprav ne bom rekla, da se ga ne bo dalo porabit ;) Na tole voščilnico, se mi zdi, kar dobro paše. Okrog motiva sem posula še nekaj rožic Prima in jih pripela z raznobarvnimi razcepkami, pod motivom pa prilepila še napis. Mislim, da se vidi, da je ročno napisan, in ne natisnjen ;) Okrasna pisava je lekcija, ki me še čaka in vabi :) Za dokončno podobo sem v vogale voščilnice prilepila še samolepilne polperlice.

In hm, voščilnico prijavljam na izziv A Spoon Full of Sugar, kjer je tema poletje. Pa še na High Hopes Stamps, kjer bi radi videli pike. Upam, da jih ne bo premalo.

*********************

U, pa skoraj bi nekaj spregledala! Najsladkosti pri Kokici. Draga Vladka, še enkrat vse najboljše za rojstni dan in seveda se postavim v vrsto, ko si nas tako prijazno povabila ;)

Uhanorija

Sreča je svobodna ptica; kjer se ji zdi, tam posedi.

Uhanorija. No, saj niti ne gre za norijo. Ampak res, res rada izdelujem uhane, četudi jih ne nosim. In danes me je prešinilo, da bi lahko kak par podarila eni najpridnici, prijateljičini hčeri. Dekle je v univerzitetne vode zakorakalo uspešno in zdaj uživa svoje prve študentske počitnice - delovno. Moram reči, da ne poznam prav dosti tako prijetno prijaznih in dobro vzgojenih deklet, ki rastejo v samozavestne in srčne ženske. Prej bi rekla, da po mestu srečujem vse preveč kričavih študentskih avš, ki mislijo, da je svet ustvarjen posebej zanje :S

Ko je bila kava popita, mi je korak kar sam zavil proti Prometeju ;) Khem. In sem tam ugledala lesene ptičke. In so skočili v vrečko, ne dolgo zatem pa na uhane :) In ko sem bila že pri žičkanju, so nastali še eni, tokrat sončno oranžni.

Vsem pa en prijazen nasvet, porojen iz današnje izkušnje. Nikoli, ampak res nikoli ne delajte visečih uhanov s povoščeno nitko, ki je drugače namenjena za izdelavo nakita iz perlic na statvah. Čeprav je mehka in bolj upogljiva od žičke, zaradi česar je tudi nakit lahko lahkotnejši, ta nitka preprosto ne prenese zaključnih perlic (štoperjev). Smrk!

Aja, pa še en dolg so mi naložili, ti presneti verižniki :) Našteti bi morala sedem najljubših, ampak mi danes sploh ni do tega. Kaj pa vem, vse ste že druge naštele. Če me prešine res kakšna huda inspiracija, pa se lotim še tega.

Poletni uhani

Sem pred časom bežno obljubila in čakala dovolj dolgo, da bo uresničena obljuba res pravo presenečenje ;) Lahki, nežni, igrivi uhani za tople poletne noči.

Kombinacija kovinske obljube večnosti in topline lesa. Uporabila sem vinsko rdečo, ki je stimulativna in barva moči (rdeča preproga!), ter nežno pistacijevo zeleno, ki pomirja ter simbolizira rast, obnovo in zdravje.

Vino in pistacije ... prav zahotelo se mi je sladkosti. In glej ga, zlomka, Sonja ponuja bonbonček na svoji spletni strani. Če njene strani morda še ne poznate, je ogled na mus :)

Lilije v zlatih meglicah

Tale šopek oranžnih lilij, obsijan z zlatimi meglicami, je našel svoj novi domek v Prečni. Mhm, tam, kjer pečejo dobre kruhove pogače in kjer so doma prijazni ljudje :) Voščilnica je pavsika, ujeta v rebrasto bordo rdečo osnovo z okencem. Motiv lilij je spredaj in zadaj po robeh podrsan v belo, pobarvan pa je z Derwentovimi suhimi barvicami Coloursoft. Te barvice se navzamejo svetlečih, skoraj zlatih odtenkov, če motiv spredaj pobarvaš z njimi, zadaj pa ga nežno podrsaš.

Ker sem voščilnici želela nadeti nekoliko bolj starovirski, retro videz, sem pod pavs, prilepljen na okence, podstavila kos kolažnega papirja z nekoliko angleškim pikastim vzorcem. Okvir voščilnice sem rahlo podrsala z zlato črnilno blazinico VersaColor, da bi šopek ujela v zlate meglice.