Dawivca

December je mesec obdarovanja. Glede na to, da se nam vsako leto ta mesec v goste napovedo kar trije možje, bi tehnično človeki lahko postali kar malo pohlepni. Saj ne, da se nekaterim ne odpuli, ampak nekaj pa jih je, ki se tudi v praksi - ne le v besedah - držijo, da je manj več. Da je pomembna pozornost, ki je še toliko dragocenejša, če je darilce ročno izdelano. Da sta pomembna ustvarjalno veselje in čar pričakovanja. Na Otoku zakladov nas je to dokazalo osemnajst udeleženk v prazničnem swapu, ki sem ga tokrat organizirala že drugič. In njihovi odzivi so razkrili, da so bile darilc prav tako vesele kot jaz svojega.
Moj paketek je priletel z Otoka, kjer je trenutno moja swapika sturla, v njem pa so se skrivali čaroben obesek, prekrasna šatulja v obliki knjige ter voščilnica.

Foto: sturla

V skupnem albumu fotografij si marsikatera ni znala predstavljati, kakšna je knjigica videti v živo, zato sem jo fotografirala še enkrat in upam, da ta fotografija odgovori na vsa vprašanja:)


A čar obdarovanja zažari šele takrat, ko se krog sklene. Svoje swapike mojcara nisem poznala, nikoli je še nisem videla, nikoli z njo govorila, zato sem se morala zanesti le na nekaj podatkov o tem, kakšne barve so ji všeč. V njenem albumu je za zdaj le nekaj uhanov, zato sem si predstavljala, da rada nosi nakit - in ji za praznični swap poklonila komplet ogrlice in uhanov. Njen odziv - da je kompletek čisto v njenem stilu - pa je bil še tretje darilo v tem prazničnem swapu.



In za konec še voščilo. Naj vam prihodnje leto mine v ustvarjalnem razvratu in radostnih pričakovanjih, z mravljinci in metuljčki in vsem, kar sodi zraven. Naj se pričakovanja vsakokrat znova sklenejo v krog darilc - majhnih, velikih, skritih, odbitih, nedoumljivih in zapeljivih, sladkih in pelinastih, tudi takšna morajo biti. Naj bo leto 2009 kot dar, vreden spomina za stare dni!

Usodna pavsika

Včasih se kaki ulici izognem preprosto zato, ker mi ni všeč njen vonj. Včasih za koga v hipu začutim, da si ne dišiva. Brez velikih razlag, brez podrobnega vedenja zaslutim, da sva daleč vsaksebi. Preprosto čutim. Enako močno kot takrat, ko me kdo v hipu navduši še bolj kakor skodelica tople kave navsezgodaj zjutraj.
Vonj, v prenesenem in pravem pomenu, mi je pomemben. Leta nazaj sem brala o obredu v neki afriški vasi, kjer so še vedno prisegali na dogovorjene poroke, a so v nekakem prvobitnem duhu izbranemu paru dopustili, da je vendar izrekel zadnjo besedo. Pred dokončno odločitvijo o poroki sta odšla na samo, legla skupaj in se prepustila nedolžnemu raziskovanju. Če sta naslednje jutro oznanila, da si ne dišita, je obveljala njuna.
In ja ... Včasih se mi zgodi, da mi pot prekriža tudi kak vzorček, ki mi ne diši. Kot tokrat, v zadnjem swapnem četvorčku z Nanco, Bojomojo in Sonjo. V izboru enega od treh ponujenih vzorčkov sem bila preglasovana. In tu se je spletla usodna kombinacija, ki je zadnji swap zavlekla v dolge tedne. Vzorček, ki mi ne diši, in obveznost na obveznost, ki mi ne dajo časa in moči, da bi izpolnila zastavljeno. Ker sem obljubila. In, ja, ker življenje ni vedno potica :)
Potem je pretehtalo. Tisto nedeljo sem se vzela v roke, sedla za mizo, že ne vem kolikič vzorček obrnila na levo in desno - in se odločila, da zmagam jaz :) Priznam, da je bolj drobna zmaga. Ampak šteje pa:)

Dobri dedek Mraz

Hrepenjenje po miru, toplini in varnosti v tem vročičnem obdobju zaznamuje vsakdan marsikoga. Zato nekaj bleščavosti sredi domačne podobe iz spominov. Podoba dobrega moža se je pri nas z leti spreminjala, a čeprav me zmoti njena komercialna nota, me obenem navdušuje optimistična kombinacija rdeče, zelene in zlate. In sta sredi begajočih misli nastali dve voščilnici. Času primerni.

Ni mogoče razbrati, a z nevidno pisavo je na papirnem svitku zapisanih tudi nekaj mojih želja. Verjamem, da je tam tudi kup vaših:)


In želja za vse nas, da nam dobri mož izpolni katero od njih.

Tokrat nisem delala po predlogi, ampak sem si postavitev zamislila sama. Obe voščilnici pa ustrezata dvema izzivoma. Na blogu Spoon full of sugar je izziv izdelava novoletne voščilnice, na blogu Cute card Thursday pa je izziv, da vsaka naredi voščilnico po lastnem vzgibu.

Za osnovo sem vzela karton, ki sem ga oblekla z recikliranim darilnim papirjem. Osrednja motiva sta kupljeni nalepki. Ko sem pred kratkim šla oddat eno pošiljko, sem presenečeno ugotovila, kako dobro in simpatično ponudbo imajo na pošti. Nisem se ji mogla upreti in nekaj nalepk je moralo z mano domov. Tudi zato, ker so nekatere izmed njih polepšane s 3D dodatki - kakršen je cofek na kapi dedka Mraza na drugi voščilnici.

Brez prispodobe mraza - snežink - ne gre, in na prvi voščilnici sem jih s štanco izsekala iz stare kuverte, na drugi pa iz belega kartona. Snežinke sem pripela z razcepkami v prazničnih barvah. Podlago sem z obojestranskim lepilnim trakom prilepila na belo podlago. Premerila sem, koliko bo še ostalo roba na rdeči osnovi, ko bo na njej prilepljen motiv, zatem pa ta del okrasila s dvema štampiljkama snežink. V ta namen sem uporabila zlato črnilno blazinico VersaColor. Na koncu sem na rdečo osnovo voščilnice s poštempljanim robom nalepila še osnovni motiv. In priznam, ti ljubki podobi me kar ganeta. Najbrž je tak čas.

Snežak

Navihana izzivalka Bojamoja nas je prijazno založila z odtisi snežaka Rachelle Anne Miller. Prijazna zimska podoba, pravo nasprotje realnosti, ki nam v zadnjih dneh vsakdan namaka z dežnimi kapljami. In te niso mehke in igrive, kot je mehak in igriv topel pomladni dežek, ki te kar vabi na plano, na kratek sprehod. Te kaplje, brr, so zoprne, in hladne, in mokre in nič prijazne ne do čevljev ne do duše. Kradejo ti radoživost in uspavajo ustvarjalnost. A nekaj pa je. V meni zbujajo željo po preprostem in toplem. Taka je tudi moja voščilnica s snežakom. Preprosta in upam, da vsaj malo barvno nagajiva v osrednjem motivu. Ter poslikana na ozadju, ki je v resnici prevleka za blazino z vzorcem naših babic :) Voščilnica je narejena za izziv, a šla bo na pot, in upam, da bo naslovnici všeč :)

Odtis je pobarvan s suhimi akvarelnimi barvicami s pomočjo vodnega čopiča. Ker nimam živalskih pripomočkov (t.j. hroščka), je krog izrezan ročno. Pomagala sem si s šablono. Izdelala sem jo tako, da sem na navaden list papirja narisala krog, s pomočjo najširšega kozarca, ki ga premoremo pri hiši ;) Zatem sem ta krog izrezala z navadnimi škarjami. Pobarvani odtis sem podržala pred lučjo in na zadnji strani natančno namestila izrezani krog, da je bil v njem ujet motiv čimbolj sredinsko. Ko sem izrezani krog na zadnji strani motiva centrirala, sem ga še prilepila z lepilnim trakom. Zatem sem odtis obrnila in ob krogu na zadnji strani zarezala z vzorčastimi škarjami. Z izrezanega kroga sem odstranila papirno šablono.

Za podlago na voščilnici sem uporabila pohroščkan papir, ki sem ga kupila od Bojemoje, po njem pa sem podrsala s črnilnimi blazinicami VersaColor roza, svetlo modre in zlate barve. Na podlago sem prilepila še dva koščka darilnega papirja, ki sem ga sprva hotela uporabit za osnovo, pa sem si premislila. Krog z motivom sem okrasila s tremi pisanimi razcepkami, zatem pa ga prilepila na podlago z obojestranskim lepilom. Naknadno sem morala uporabiti še nekaj lepila UHU, saj obojestransko lepilo ni dobro reagiralo s podlago, ki sem jo obdelala s črnilnimi blazinicami. Če povem po domače, šment se ni hotel prilepit in ostati prilepljen ;) Prednjo in zadnjo stran sem zatem okrasila tako, da sem z enakim črnilom odtisnila nekaj motivov snežink (štampiljke so Sitarjeve), štiri kote pa sem še "pobarvala" z odtisom blazinic.

Praznična voščilnica

Pa sem spet našla pot do blogeca ;) Potrebni so bili daljši sprehod, kozarec kuhanca, premrl nos in pogled v izložbo, kjer so mi pozornost ukradle porcelanaste figurice snežakov in otrok iz nekih drugih časov, iz predprejšnjega stoletja. In me je zaneslo, v neko starinsko sobano. Visoki stropovi, bogat kristalni lestenec pod stropom, prek hrastovega parketa položena debela, ročno tkana mehka preproga z bordo rdečim vzorcem za osnovo. Čez velika okna navlečene težke brokatne zavese, sredi sobe pa štirje globoki, udobni tapecirani fotelji, razporejeni okrog masivne mize iz češnjevega lesa. Na njej kakav, seveda s smetano, krožnik za sadje v barvi starega zlata in na njem rdeča jabolka jonatan.

Tja bi pasala takšna voščilnica :)

Osnovo za voščilnico z ovalnim izrezom sem že pred časom kupila v Hoferju. Osrednji motiv sem podrsala na posebni zlati foliji, ki je namenjena prav za reliefno krašenje, kupila pa sem jo v Prometeju. Na netu sem poiskala dovolj všečen motiv novoletne jelke, ga v wordu oblikovala na pravšnjo velikost, natisnila in izrezala. Iz folije sem izrezala kos, nanj položila natisnjeni motiv in ga s kulijem "prerisala". Ko sem obrisala celoten motiv, sem papir odstranila in podrsane dele na foliji še dodatno poglobila z orodjem za reliefno drsanje, ki ga uporabljam pri pavsanju. Košček folije sem namestila na zadnjo stran ovalnega izreza, folijo pritrdila z lepilom, od spredaj na njej narahlo občrtala obod, voščilnico spet obrnila in z drsalom narisala še pikice. Zunanji del sicer tridelne voščilnice sem zapognila navznoter in prilepila ob osrednji del z izrezanim ovalom, ki ga zdaj krasi zlati motiv. Uporabila sem obojestransko lepilo, da bi ne prišlo do kakšne "papirne nesreče". Naposled sem prednjo in zadnjo stran voščilnice še okrasila s snežinkami (štampiljki sem kupila pri Sitarju), pri tem pa uporabila črnilno blazinico VersaColor v zlati barvi. In je nared. Zlato-rdeča zimska krasotička :)

Za bolj radovedne, takole je videti mapica z zlato folijo, v njej so tri pole, merijo okoli 19 x 30 cm, stanejo pa 2,4 evra.

In ker sem tako navdušena, da sem spet tu, se bom hitro prijavila na en izziv - pri Stampartic, kjer zahtevajo izdelavo voščilnice brez vzorčastega papirja.

Avantgarda

Ugotavljam, da sem avantgardistka. Ne bi verjela, če bi se ne zgodilo tako očitno :) Avantgardiste najdemo zlasti v umetnosti, med pisatelji, slikarji, skladatelji. In ne, to niso tisti, ki radi postavajo pred vrtom (tisti so najbrž avantgardenci ;) Ne, to nisi tisti, ki stražijo pred vrati, kdaj bo pozvonil poštar z novo pošiljko ustvarjalnega materiala.
Avantgardisti so tisti, ki uresničujejo svoje zamisli in tehnike, ki so drugačne od ustaljenih ali splošno sprejetih, ki so skratka - v svojih dejanjih predčasni. In v čem sem avantgardna jaz? Najbrž potrebujete dokaz ...


Ne ponujam le enega, imam kar dva! Tu sta :)






Že daljnjega avgusta (!) sem zaslutila novembrski trend na blogovskih izzivih :) In izdelala voščilnici, na katerih so rožice ... pa celo okrasni trakovi. Če to ni avantgardno:)
No, ne bom se prijavljala na festival avantgarde (če obstaja), tudi kakršnikoli medalji se skromno odrečem, se bom pa za potrditev svojega avantgardnega duha prijavila kar na tri izzive! :) Prvi je na Spoon full of sugar, kjer si želijo na voščilnicah rožic ali rožnatega papirja. Drugi je na Dutch Dare Challenge, kjer si je razpisovalka tokratnega izziva zamislila, da morajo biti na voščilnici tri rožice (si morate mislit, na prvi so trikrat po tri, na drugi pa dvakrat po tri). No, in še tretji izziv - na ABC challenge bi na voščilnicah radi videli okrasne trakove. Moram reči, da je moč moje avantgardistične miselnosti na tem drugem, trakastem področju morda že izgubila nekaj svojega osnovnega žara, a ne gre zanikati, da obe voščilnici vsebujeta zametke te zamisli :)

Tako, zdaj grem iskat potrditev svoje avantgardistične miselnosti še v kuhinjo. V hladilniku, mislim, je še tablica čokolade, ki se sladko topi na jeziku. Malo se mi zdi, da bom avantgardna v tem, da bo še vas zamikalo v špajzo brskat, kaj je sladkega doma :))

Sladkosti - blog candy

Moram spet dati od sebe kak glas, da sem živa in zdrava, khem :) Ene ste to že ugotovile po tem, da sem na Otoku zakladov razpisala praznični swap. Lanski je bil tako prijetna in luštna izkušnja, pa še absolutno rekorden je bil po udeležbi :) Res sem imela obilico dela kot organizatorka - samo razpošiljanje imen izžrebanih swapik po ZS mi je vzelo skoraj poldrugo uro -, a so mi swapike vse povrnile z iskrenim veseljem in prijetnim klepetanjem v dolgi dolgi sporočilni niti. In potem sem od Petye dobila še najkulističnejše darilce. Jipi.


Priznam, hudo mi je, da ne najdem in ne najdem časa, da bi se oglasila s kakšno bolj vsebinsko objavo, s kakšnim novim izdelkom, čeprav tuhtam in nekaj malega pripravljam in celo eno (zame) novo tehniko za voščilnice sem preizkusila . Ampak tako je *skomig* in kmalu bo boljše :)

Če je že časa bolj malo in je tudi vreme bolj kislo, pa je splet še vedno poln sladkosti :) Mhm.



Helena svoj bonbonček žreba že danes opolnoči :) Podarja ga samo zato, ker je dopolnila 41 let. Vse najboljše, Helena!
Conni se tako veseli svojih prvih 1.000 obiskovalcev bloga, da bo enemu od njih podarila skodelico bonbončkov, ki bi je bila vesela vsaka kolažnica :) Vse bo znano 23. novembra.
Debbie ponuja tako fantastičen bonbonček, da bi si človek obliznil vseh deset prstov, če bi ga dobil :) Vse bo znano 26. novembra.
Ribenaruby prav tako ponuja svoj bonbonček. Izžrebala ga bo 30. novembra, z njim pa bo proslavila 1.000 obiskov na svojem blogu.
Tudi Sonja (Flati) podarja bonbonček v obliki štampiljke WOJ 30. novembra.
Moni pa bo svoj bonbonček podarila za Miklavža :)

Menda diši po snegu

Tako pravijo :) Snega, to že moram priznati, ne maram preveč. Še najrajši imam, ko zapade prvič. Takrat mi prav po otroško zaigra srce in rada se zazrem v kakšno obcestno svetilko, ki pravljično osvetljuje lahkotni ples snežink. Rada imam, kadar popoldne zapade dovolj snega, da se na večer vse naokrog ovije v pomirljivo tišino in se zdi, kot bi še avtomobili po cesti vozili v copatih. A kaj, ko očarljivo belino vse prehitro prekrijejo črne onesnažene lise mestnega vsakdana, ko se puh spremeni v plundro in ko se je treba (potem ko si komunalci opomorejo od prvega presenečenja) tako rekoč na vsakem koraku izogibati trdim kupom sive gmote. O gajbičarjih sploh ne bom rekla nobene, saj verjetno poznate ta pojav na parkiriščih :)

In čeprav še nisem pripravljena nase navleči zimskih vrhnjih oblačil, je zgodba povsem drugačna s snežaki. Ti so mi všeč. V življenju sem že naredila kakšnega, še več sem jih narisala in zdaj sem še enega odtisnila :) Mini snežak, snežko, snežakec od Stampendous me je očaral, in hitro je moral najti svoj prostor pod soncem. Na voščilnici, ki je letos moja prva novoletna.



Voščilnica je manjšega formata, stranice merijo po deset centimetrov in pol. Karton za podlago sem ovila v pisan papir s snežinkami, svetlo modri papir je iz slovitega rokovnika, ki mi ga je lani poklonila kolegica in je poln pisanih papirnih presenečenj. Snežakec je odtisnjen na temno moder papir, korenjev nos, šal in kapo sem mu pobarvala s flumastri Sakura. Papir je obrezan z vzorčastimi škarjami, robovi pa so osenčeni z zlato in belo črnilno blazinico. Desni rob na osrednjem motivu je polakiran s svetlo modrim lakom za nohte, prav tako zgornja razcepka snežinka. Za spodnji trak iz zaloge za recikliranje sem ujela še eno razcepko, v obliki smrečice, križno zavezan in v pentljo spleten svetlo moder trakec iz organze pa je iz zaloge, ki sem jo obogatila v Muellerju. Iz risalnega lista sem zatem izsekala še nekaj snežink in jih na voščilnico nalepila z obojestransko lepljivimi 3D krožči.

Snežka, snežakca sem naredila kar tako, a se po naključju ujema s tokratnim izzivom na My time to craft. Res je bil - moj čas za ustvarjanje :)

Pst! Darilce in svapito

Vsake toliko se ustvarjalke z Otoka zakladov zberemo tudi v živo. Srečanja smo imeli, mislim, da skoraj že v vseh regijah, skoraj vsakokrat v drugem kraju. Na srečanju pa - prijazne in klepetave Otočanke, slane in sladke dobrote, mini priložnostne razstave, izmenjave izdelkov za posamičen swapito, delavnice in predstavitve različnih tehnik, izmenjava materiala ali hrčkanje, dobra volja in pozitivna energija.

Tokrat je bilo srečanje že v drugo v Prečni, mini biserčku pri Novem mestu, kamor sta nas prijazno povabili Gumbek kot glavna organizatorka in Iris kot njena glavna desna roka.

Spodobi se, da na obisk ne prideš praznih rok, zato ustvarjalke vsakokratno organizatorko obdarimo z drobno pozornostjo izpod svojih rok.


Gumbek je morala dobiti nekaj gumbkastega :) Nekaj luštnega, živahnega in prijaznega, kakor je sama. In ker nosi uhane, se mi je zdelo kot nalašč, da uporabim rdeča gumbka v obliki rožice, ki sem ju pred časom staknila v ljubljanski pozamentariji Centromerkur, barvno kombinacijo pa sestavim v rdeče-zelene uhane, da si jih bo morda lahko nadela za kak praznični randi :)

In je nastal tale par uhanov - rdeča gumbka sta objeta s temno modro kovinsko žičko, nanjo pa sem nasnula nekaj zelenih perlic, dve roza bunkici in - za res zvezdniški občutek - še dve mini prozorni zvezdici :)




No, Gumbek je zaljubljena v les. In samo kdo, ki res tako rad dela s tem materialom, se je lahko lotil takega projekta kot ona - namreč za vsako izmed povabljenih je izrezljala in pobarvala simpatičnega ježa, ki ima spodaj še majhno leseno kljukico, kamor je mogoče obesiti kakšno hitro sporočilce. Gumbek, hvala ti :)


Kot rečeno, si na srečanjih dostikrat izmenjamo tudi izdelke, ki smo jih pripravili za kak swapito. To je še poseben užitek. Res je, da fotografije povedo veliko, a še zdaleč ne dovolj. Marsikateri izdelek resnično zaživi šele v živo, v na spletu težko dosegljivi tretji dimenziji. Zadiha in zažari v resničnih barvah, pravih odsevih, v vseh podrobnostih. Sama sem tokrat sodelovala v izmenjavi voščilnic, za katere smo smele udeleženke uporabiti samo vijolično barvo v vseh odtenkih, poleg pa še belo ali črno. Tokrat nismo vedele, za koga bo voščilnica (kot je sicer v navadi), ampak smo žreb opravile kar na srečanju.

Mojo voščilnico si je izžrebala keti, videti pa je bila takšna (mislim, voščilnica, ne keti ;)
Pa še podrobnost 3D:

In še ena podrobnost- rožica Prima:

Kupljen motiv Tilde je v osnovi pobarvan z akvarelnimi barvnimi svinčniki s pomočjo vodnega čopiča, v drugi fazi pa sem uporabila vse, kar je bilo pri hiši vijoličnega :) S poudarkom na različnih flumastrih. Ki so se mi na koncu zdeli že prav vsi primerni :) Saj, pa sami poskusite skombinirat voščilnico v vijolični - vse kar naenkrat tako sumljivo vleče na vijolično, čeprav bi v normalnih okoliščinah vsak triletni otrok od daleč videl, da ne gre za lila, ampak roza odtenek :) Osrednji motiv sem z vzorčastimi škarjicami izrezala v oval, za podlago pa uporabila že davno kupljen darilni trak iz Hoferja (mimogrede, ravno v teh dneh imajo spet natanko tako akcijo s trakovi, hihi). Ker voščilnica ni bila namenjena natančno določeni swapiki, sem jo oblikovala nekoliko bolj splošno - jesensko. In jo posula z jesenskimi listki - izsekanimi iz treh različnih vrst papirja (uporabila sem pobarvani papir, ki mi je ostal od izrezanega motiva, temno vijolični svetleč papir iz zaloge ter malo trši karton, ki sem ga odrezala z embalaže porabljenega parfuma).

Sama pri žrebih nimam kakšne posebne sreče. Tokrat pa ni bilo tako. Dobila sem namreč tole lepotičko, ki jo je izdelala Birba. Zelo sem je bila vesela in se naši Primorki toplo zahvaljujem :)

Trara ...

Drage moje bralke, spremljevalke, opazovalke,

števec se je medtem še malo odebelil in številk sem vesela. Še bolj pa vseh vaših klepetavih komentarjev :) Hvala, da me berete, in hvala, da sem vam zdi vredno še kakšno nadrobiti po ogledu.

Ampak tale govor mora biti izjemno kratek, ker je žreb z elektronsko roko medtem že odločil, katera bo dobila drobno pozornost ob skorajšnji obmesečnici mojega bloganja.

Pst, kje je zdaj bobnar?

Tadam

Žreb je odločil -

Here are your random numbers:

19

Timestamp: 2008-11-07 17:11:26 UTC

Iskrene čestitke, Marička, upam, da ti bo drobna pozornost, ki jo boš dobila po pošti, v veselje. Prosim te, da mi na zs pošlješ svoj naslov.

Vsem drugim pa se zahvaljujem za prijazne komentarje, res sem jih bila vesela . Upam, da niste razočarane. Za dobro voljo za vse nas pa sem na blog uvrstila dnevni strip o Gašperju in Hopsu :)

Sladkosnednice

Mhm, kar nekaj sladkosnednic se je nabralo. Saj sem jaz tudi, priznam

Hvala vam za vse komentarje, za prijazne besede.
Vsem želim, da se vam uresničijo praznične želje

Da bo vse po regelcih, je pa tu seznam (sebe in eno podvojeno javljanje sem izločila;)
1. Simona
2. bolha
3. Kreal
4. Moni
5. Maja
6. Helena
7. Suzy
8. Anonimni
9. Jana
10. tanita
11. petrovka
12. Barbi
13. namo
14. Nady
15. Tanja
16. *andra
17. Špela
18. Princeska
19. Marička
20. Cebelica
21. hali
22. klara

Jutri, proti večeru, pa še holivudski razplet, tokrat ne s kosmato, ampak elektronsko roko. Vso srečo vsem!

Črno-beli spomini

Po sprehodu v naravi se je popoldne hitro prevesilo v večer in z mislijo na zahteven prihodnji teden sem si vzela čas še za eno voščilnico. Na seznamu izzivov sem poiskala nedeljskega, ki me je takoj prevzel :) Črno-belo je tema tokratnega izziva na Lots to do.
Monokromatični izzivi so mi všeč, pred časom sem tudi sama organizirala enobarvni swap Ena sama si.

Nekaj skrivnostnega je lahko v enobarvnosti. Včasih je mamljiva zaradi preprostega vračanja k bistvu, včasih strašljiva v svoji edinstveni prepričanosti. Kot bi bilo prav samo tako in nič drugače. In zato se mi zdi, da prebuja polarnost - ali ti je všeč ali pa ti ni. Pogojne privolitve v tem konceptu ni.
Belo-črna kombinacija je lahko še prav posebna. Očarljiva, usodna, tolažilna ... Ki nas vrača v stare čase - črno-bele fotografije, črno-bele televizije ... Ker se mi zdi, da to kombinacijo povezujem z vračanjem v preteklost, sem za temo svoje voščilnice izbrala - spomine.

Predlogo sem našla na finski strani Jehkotar


In ščarala takšno voščilnico :)


Najprej sem na spletu poiskala primerno črno-belo fotografijo, nekaj, kar bi bilo povezano s spomini, nekaj prijetnega, da bi voščilnice ne obtežila z motivom. Ni bilo dolgo, ko sem se ustavila na tej strani z morsko fotografijo v črno-beli tehniki, ki sem jo oblikovala za svoje potrebe. Sledil je napis. Najprej sem si zamislila vsebino - da se tudi črno-beli spomini lahko izkažejo za rožnate. Zatem sem poiskala - po svojem okusu - najprimernejši font ter vsebini dala še obliko. Ker kakšne strašne izbire za črno-bele papirje nimam, sem se odločila, da si izoblikujem še papir :) Z istim fontom, kot je bil uporabljen za napis,
sem vrstico za vrstico izpisovala malo črko o. Vse tri elemente - fotografijo, napis in ozadje - sem tako imela pripravljene na enem listu, ki sem ga sprintala na laserskem tiskalniku.
Voščilnica bi mi bila rahlo dolgočasna, če bi bil papir paradno poravnan, zato sem ga nekoliko zamaknila in z njim obložila manjši kos kartona, ki sem ga že prej izrezala. Sledilo je še rezanje motivov, lepljenje z obojestranskim lepilnim trakom in risanje. Beli okvir ob sliki je dobil poudarke s črnim bleščečim flumastrom, napis pa sem uokvirila kar s pomočjo tankega alkoholnega flumastra. Za konec še na levi naštancan cvetek, na vošilnico pripet z razcepko, na desni pa razcepka, ki je dovolj bogata, da drugega razen sebe ne potrebuje :)

Z dobrimi željami

Včasih še izziva ni treba, zadošča želja, kaj ustvariti. In kakšna urica ali dve slabega televizijskega programa :) Ker sta bila včeraj izpolnjena oba pogoja, je nastala tale voščilnica :)



Na njej je uporabljen kupljen odtis deklice Panduro, ki sem ga pobarvala z akvarelnimi barvicami s pomočjo vodnega čopiča. Oval sem izrezala na roko z vzorčastimi škarjami. Nazobčane robove sem posenčila z zeleno črnilno blazinico Vario, da bi se motiv lepše zlil v celoto. Praznične poudarke na motivu sem izrisala s svetlečimi flumastri iz Lidla, s katerimi sem izpisala tudi dobre želje. Pisanje mi ne gre tako, kot bi si želela, ampak se ne dam :) Oranžen papirni trak ima reliefni vzorec, ki sem ga izdelala ročno s pomočjo treh različnih Fiskarsovih teksturnih plošč. Dodani sta še dve rožičasti razcepki.
Absolutno zvezdniški pa se mi zdi papir, ki je uvožen iz Zagorja :) Brez carine mi ga je od tam pretihotapila prijazna Keti :) Tako radoživ in prazničen in za zapovrh ima še vijugice - no, res je poslastica in pika na i za voščilnico.

Sladkost za drobno obletnico

Drobna pozornost, brez velikih besed :) Ker bo kmalu mesec dni, odkar sem postala spletična. Ker je medtem moj števec zaznal že prek 1.100 ogledov. In ker je v turobne dni preprosto treba vnesti veselje :)


V blogerskem bonbončku je nekaj ustvarjalnega materiala za deževne dni:

škarjice z valovitim vzorčkom,

zlat flumaster,

list srečnih nalepk,

škatlica pisanih perlic,

štirje papirni prtički z različnimi motivi,
šest papirnih robčkov s štirimi različnimi motivi,
dve dekorativni vrtnici,
tri dišeče dekorativne rožice.

Bonbonček bo dobila ena od tistih, ki bodo pod to objavo do 6. novembra pustile svoj komentar. Če ste kaj bolj klepetave, lahko še poveste, kaj si želite za Miklavža ;) Meni je najlepše, če zjutraj v skodeli najdem kakšno čokoladno figurico in nekaj mandarin :)

Skoraj bi pozabila - o dobitnici bo žreb odločil 7. novembra.

Deklica s šopkom

Podoba deklice Missy je počivala v mapici kar nekaj časa. Že dolgo nazaj nam je motivčke na delavnici podarila Petya. Svojega sem pobarvala kar tam. Celo svoj domek je že imela ta navihana deklica, a kaj, ko ni ni in ni hotela na voščilnico :) Danes je bilo drugače, počutila sem se - no, ne olimpijsko, ampak izzivalno :)

Zelo všečno predlogo sem našla na strani Friday Sketchers, hkrati pa sem z voščilnico odgovorila tudi na izziv na strani ABC Challenge, kjer je tokratna tema črka O - oval.

Predloga št. 26:



In voščilnica:


Kot osrednji element sem torej izbrala deklico Missy, pobarvana je s suhimi barvnimi svinčniki Jolly in Ergosoft. Reciklirala sem star trak z enega od daril, ki ga je zdaj zmanjkalo :) Zamislila sem si, da bo drugi trak živo zelene barve, a ker imam samo trimilimetrskega, sem ga ojačala tako, da sem tri trakce spletla v kitko. Rožice so prima, razcepke pa kupljene v domačih logih. Pistacijeva voščilnica je kupljena, oranžna podlaga je iz domače zaloge, trikotno odrezan papirček pa je gratis print s Canonove strani.



*****
The central element in the card is the image of Missy, coloured by Jolly and Ergosoft pencils. The backing paper, cut out into a triangle, is taken from the Canon site with lots of free printables. The blue ribbon is once again an attempt at recycling (sadly - I've used the last centimetres). I've had my heart set on bright green for the other ribbon part, but all I could find was a very narrow one, so I've decided to take three lengths and braid them together :) The card is rounded up by Prima flowers and some brads.

Sladkosti - blog candy

Vir: istockphoto.com


Spletične ustvarjalnih blogov rade nagradijo svoje bralce. Tako se skupaj z njimi veselijo kakšne svoje prelomnice - obletnice bloga ali simpatičnega okroglega števila obiskovalcev - ali pa preprosto uporabljajo sodobne trženjske prijeme. In joj, nekateri bonbončki so tako sladki. Tile na primer :)

Tracy podarja skrivnostni bonbonček, žreb pa bo opravila na noč čarovnic :)

Juliet je pripravila mamljiv blogerski bonbonček za svojih prvih deset tisoč obiskov.

Maxine bo prav tako proslavila število obiskov -tisoč, žreb pa bo opravila na zadnji oktobrski dan.

Ashley pa bo proslavila prvo svečko svojega spletnega pojavljanja, žreb pa bo opravila 1. novembra.

Elaine pa preprosto praznuje svoj 40. rojstni dan. Vse najboljše! :) Aja, do 15. novembra jih bo imela še 39 ;)

Jean pa proslavlja tisoč obiskov, z mamljivim bonbončkom :)

Vicky bo 18. novembra praznovala rojstni dan, hkrati pa se veseli 5.000 klikov na svoji strani. Čestitke!

Dannette pa praznuje 3.000 obiskov s skrajno mamljivim bonbonckom :)

Nebeška pomaranča

To mi je šinilo v glavo, ko sem opazila, da so pri Arty Girlz razpisali izziv za modro-oranžno voščilnico. A kako izraziti tisti nebeški okus pomaranče zjutraj, ko te sveže iztisnjeni pomarančni sok osveži in prebudi? Ampak, nebeška (modra) in pomarančna (oranžna) je lahko tudi rojstnodnevna voščilnica. To bi šlo. In sem pobrskala po zalogah.

In je nastala tale voščilnica:


Za osnovo so vzeti papirji iz lanskega pisanega rokovnika, ki mi ga je prijazno podarila sodelavka. Modri trakec je recikliran, pred časom je bilo vanj zavito neko darilo. Za nameček pri modrem traku še trakec iz organze. Darilci, svečke in balončki so svetleče nalepke, ki se jim pred časom nisem mogla upreti. Za piko na i še nekaj barvno usklajenih razcepk. Pa seveda še voščilo, izpisano z bleščečim flumastrom.


The polkadot and stripy papers on the card are taken from a colourful diary (I just cannot resist using and reusing things around the house), the blue ribbon is a recycled part from an old present I received ages ago, while the orange organza ribbon is newly bought. I've found these cute stickers (presents, candles and balloons) in my stash. And for a final touch - a few colour coordinated brads. And of course the greeting, written with glittery felts, saying All the best for your day.

Jesenski izziv

Trojni :) Ker je pač zunaj tako turobno vreme :) Mnogo takšnih voščilnic, izdelanih za izziv, sem že občudovala, predvsem pa jih zadnje čase rada pogledam pri Bolhi.

Današnji dan pa je bil kot nalašč, da še sama ugriznem v to izzivalno jabolko. Ki se ni izkazalo za prav nič kislo, ampak prav narobe - slastno.

Predloga za voščilnico je razpisana za sobotni izziv na Sketch Saturday. Na ABC challenge si je organizatorka zamislila izziv, izdelati karkoli z motivi ali barvami na temo narava, no, v izvirniku seveda nature (ker je pač na vrsti črka N). Tretji pa je izziv s fantastičnega bloga - Daring cardmakers, kjer je bila zapovedana voščilnica na temo Jesen za večno (Forever Autumn).

Predloga SS-22:



Takšna pa je moja voščilnica:



Za podlago sem uporabila darilni papir, kupljen v papirnici, trakove iz organze ter košček iz starodavne zaloge zelenega eko traku :) Kroga sta izrezana ročno, z vzorčastimi škarjami, nekoliko manj pedantno, saj so takšne dostikrat pač tudi oblike v naravi.

Znova mi je takoj na misel prišel eden izmed najbolj priljubljenih izsekovalnikov iz moje zbirke - listič, z njim pa sem izrezala tri vrste papirja - svetlečega, navaden papir za voščilnice, nekaj listkov pa tudi iz visokosvetlečega papirja iz ene od revij, ki je trenutno pri hiši :)

Za piko na i še nekaj razcepk, z eno sem pritrdila drobno mašnico iz organze. Lističi so lepljeni z navadnim lepilom uhu, sicer pa sem uporabila obojestranski Aerov lepilni trak .


In to je moj prvi trojni izziv. Zdaj pa mislim, da bi se prilegla skodelica kakava :)

Na sprehodu

Swapkam* rada. Zato sem se na Otoku zakladov že tretjič prijavila na swap voščilnic z enakim motivom. Pri tem vsaka izmed sodelujočih ustvarjalk dobi za osnovo enak motiv. Prvič je bila to pobarvana ptička (ko sem se iz navdušenja na isti swap prijavila kar dvakrat), drugič je šlo za odtis štampiljke Sarah Kay s piščančki, tretjič pa za odtis Sarah Kay na sprehodu.

Kakšen izziv in kakšno vznemirjenje, ko iz roke v roko prelagaš motiv, se skušaš prepustiti, da te nagovori, in prisluhneš njegovi zgodbi. Včasih traja kak dan, včasih malo več ...Tokrat je šlo kot blisk:) In nastala je voščilnica za Zupanc.

V dneh, ko je nastajala, me je nenehno begalo vreme. Muhasto, zagonetno, polno nasprotij. En dan vroče, da zaprija kupa ledene kave, naslednji dan s temperaturami, ki kar kličejo po toplem kakavu. S smetano! :)

Od tod kontrast na voščilnici - sveže vzdušje na motivu in poletno napravljena deklica, ki se na sprehodu izgublja sredi bujnega cvetočega grmovja, ujeta v uokvirjene praznične barve, malo jesenske, malo že novoletne.

Za osnovo sem vzela tridelno voščilnico z izrezom, že pred časom sem kupila nekaj barvnih kompletov v Hoferju. Motiv je pobarvan z akvarelnimi barvnimi svinčniki s pomočjo vodnega čopiča. Rože in posamični detajli so poudarjeni z bleščečimi flumastri, ki sem jih uporabila tudi ob okviru. Mačkon in dekličini lasje so dodatno poudarjeni še z brezbarvnim glazirnim flumastrom sakura. Naokrog motiva so napaberkovane rožice prima, ki so pripete z raznobarvnimi razcepkami. Za piko na i je bil potreben le še svetleč darilni trak :)

Pa še nekaj podrobnosti:

Bleščeč odsev (sliko povečaš, če klikneš nanjo)

In odsev glazure

*******************
Te voščilnice pa sem svojim svojim swapikam poslala v dveh prejšnjih swapih:

Voščilnica za Petrovko

Voščilnica za Petyo

Voščilnica za Miciko

*Kaj je swap, sem razložila tu.

Luštnanje

Ko greš kam na luštno in ti je narava naklonjena in se naužiješ, česar bi že moralo zmanjkati :) Se, skratka, luštnaš :)

Vijolična uganka

Kaj je vijolično in nitkasto?

Iz papirja?

In obenem sončno?

Ne, ne, ni voščilnica, s katero sodelujem na vijoličnem swapu ob svetovnem dnevu izdelovanja voščilnic, ki ga na Otoku zakladov organizira Mravljica :)

Nekaj drugega je, prav tako vijoličnega.



Dekorativni servirni krožnik, obdelan s servietno tehniko. Zanj sem uporabila papirni prtiček z motivom nadarjene avstrijske slikarke Rosine Wachtmeister.

Ja, khem - pardon, že obračam krožnik na pravo stran :)

Še bolj kot motiv sonca so za Rosino Wachtmeister značilne mačje zgodbe, vsaj kakšno ste najbrž že videli. Magične so in očarajo tudi tiste, ki jim do mačk sploh ni :)

Vir: art.com

Enajsta šola: servietna tehnika

Servietna tehnika je ena izmed preprostih, stroškovno nezahtevnih, a izjemno učinkovitih ustvarjalnih tehnik. In kako se je lotimo?

Potrebščine:

• Najprej potrebujemo predmet, ki ga želimo okrasiti (steklen krožnik, pladenj, skodelico, kozarec, šatuljo, kovinsko škatlo ...). Jaz sem vzela steklen štirioglati krožnik, ki sem ga pred uporabo oprala in osušila. Podlaga ne sme biti prašna ali mastna, ampak povsem čista.
• Zatem seveda izberemo papirni prtiček ali prtičke po svojem okusu. Prtiček lahko uporabimo v enem kosu ali pa iz enega ali več različnih izrežemo manjše motive, ki jih sestavimo v nov, svoj domišljijski kolaž.
• Škarjice seveda, brez njih bi težko rezali :) Najbolj se obnesejo tiste iz kompleta za manikiro.
• Rižev papir za podlago, beli in v barvi po lastnem okusu.
• Lepilo in še sijajni lak, s katerim bomo poservietkani del zapečatili in tudi zaščitili. Naprodaj so posebna lepila, ki so namenjena za servietno tehniko na steklo, papir, tekstilije. Prav tako je mogoče kupiti lake, posebej namenjene za servietno tehniko. Ko je bila servietna tehnika še nekaj bolj modna, smo ustvarjalke veliko razpravljale o tem, ali je mogoče uporabiti zamenjave iz hišne shrambe. Sama od začetka uporabljam lepilo Mekol, za lakiranje pa sijajni lak Tessarol.
• In seveda dva čopiča - enega za lepilo in enega za lak. Čopič, s katerim bomo na krožnik mazali lepilo, mora biti okrogel in zelo mehek, ploščati so pretrdi in prtiček hitro strgajo.

Postopek:

• Če uporabimo cel kos papirnega prtička (navadno samo eno četrtinko), nam motiva seveda ni treba izrezovati. Če pa se odločimo, da bomo iz prtička izrezali posamične motive (recimo vrtnice ali živalice), pa jih najprej skrbno, čimbolj ob motivu izrežemo. Tako imamo pripravljeno osnovo za delo.
• Očiščen krožnik poveznemo na mizo, s spodnjo stranjo navzgor. Krožnik bomo namreč krasili od spodaj.
• Vsak prtiček sestavljajo trije sloji: zgornji ima motiv, spodnja dva sloja pa sta iz enobarvnega, navadno belega papirja. Za servietno tehniko uporabimo vedno le zgornji, potiskani sloj. Zato moramo papirni prtiček najprej razslojiti. Hitro se naučimo, da moramo to storiti zelo previdno, sicer se nam prtiček hitro strga.
• Pripravimo lepilo: v jogurtov lonček nalijemo za prst mekola in dodamo žlico vode ter premešamo s čopičem.
• Začnemo oblagati krožnik. Pazimo, da na krožnik motive polagamo s pravo, potiskano stranjo navzdol. Vsak kos previdno premažemo z lepilom. Hitro opazimo, da se prtiček zelo razmoči, zato moramo delati izjemno previdno, da se ne strga. Dokler je lepilo še mokro, lahko lepljene motive tudi previdno razporejamo sem in tja po krožniku. Brez strahu, bele sledi lepila, ki so zdaj vidne, bodo pozneje izginile. Krožnik do konca obložimo z motivi po lastnem okusu.
• Počakamo, da se lepilo posuši. Medtem že vzamemo kos belega riževega papirja. Kako velik naj bo, je odvisno od izdelka, ki ga krasimo. Za krožnik si odrežemo kvadrat s stranico približno 15 cm. Raje odrežimo premalo kot preveč. Če bomo še potrebovali papirja, ga lahko še odrežemo, če smo ga odrezali preveč, pa se bomo morali ubadati z majhnimi koščki, ki se tako radi valjajo vsepovsod :) Zakaj beli rižev papir? Tako bomo zaščitili motiv, da se bo lepo videl na svoji lastni podlagi. Če smo delali s prtičkom, ki ima modro podlago, nanj pa bi radi zalepili rumen rižev papir, se nam bo hitro zgodilo, da ne bomo imeli ne modre in ne rumene, ampak zeleno podlago. Beli rižev papir neenakomerno natrgamo na kvadratke, velike nekako do 4 x 4 cm. Ko se je osnovni sloj nalepljenih prtičkov že dovolj posušil, začnemo prek tega sloja z mekolom lepiti natrgane koščke belega riževega papirja. Pazimo, da je celoten spodnji motiv dobro pokrit. Koščke riževega papirja lahko lepimo tudi enega prek drugega. Pazimo, kako jih lepimo ob robu krožnika. Ni nepopravljiva katastrofa, če gremo prek roba, če se le da, pa se temu izognimo.
• Ko se je sloj iz belega riževega papirja dovolj posušil, prek njega nalepimo še natrgane koščke barvnega riževega papirja. Če želimo, da krožnik spodaj ne bo bel, ampak v drugi izbrani barvi.
• Ko je krožnik povsem suh, so vse tri plasti papirja povsem otrdele, kar je občutiti na otip. Preverimo, kako smo zalepili robove - ali so trdi, ali papir gleda prek roba? Če je tako, vzamemo olfa nož in z njim potegnemo tik ob krožniku. Tako odvečni papir preprosto odrežemo, rob pa zravnamo in zgladimo.
• Če se nam morda zgodi (in ja, se zgodi), da z grozo ugotovimo, da z okrašenim izdelkom niti približno nismo zadovoljni, je zdaj še čas. Krožnik za krajši čas namočimo v skodelo s toplo vodo, nato pa vse plasti papirja z njega preprosto odstranimo.
• Ampak ostanimo optimisti :) Recimo, da nam je všeč, celo zelo všeč, kar je nastalo. V tem primeru se odločimo še za zadnji korak. Krožnik po spodnji strani vsaj v eni plasti prelakiramo s tessarolom. In počakamo, da se dokončno posuši.

Tako okrašen in zaščiten krožnik lahko uporabljamo za okras, nanj naložimo sadje ali pa ga uporabljamo za odlaganje ključev ... Ne smemo ga prati, temveč ga lahko na hitro splaknemo pod vodo ali pa obrišemo z vlažno krpo.

Še enkrat servietna tehnika na steklo, tokrat na skodelico. Uporabila sem dva servietka - enega s sončnicami in drugega z metulji, vse motive pa sem skrbno izrezala.


Servietna tehnika na leseni šatulji.