Alpinistični podvig

Kakšen alpinistični podvig! ;) Danes smo skupaj preplezali pettisočaka - hvala vsem bralkam in bralcem! :)

Nora na pike

Pri nas za koga rečemo, da je počasen kot polž. In če bomo v angleščini iskali pravi izraz, bomo zadeli v črno, če uporabimo neposredni prevedek - slow as a snail. Pike pa so nekaj drugega. Če v slovenščini za koga rečemo, da dobimo pike, ko ga vidimo, ne povemo nič prijaznega. Nasprotno pa je v angleščini - tam so pike izraz naklonjenosti ;) Slengovski izraz I'm dotty about you namreč uporabimo, ko smo na koga čisto nori, vanj zatreskani do ušes :) In tudi izzivalka na Penny Black Challenge s pozivom Let's get dotty nikakor ni želela, da bi ob izzivu dobili pike, temveč, da se nam malo utrga in na voščilnice spravimo kolikor mogoče veliko pik ;) Pike in krogi so mi všeč in od izziva do izzivalne voščilnice je bil samo korak :)

Podlaga je iz papirja Daisy D's, pikast trak je Rayherjev, rožice pa so Prima, zgornja je popikčana z belim Sakurinim flumastrom MED. Maruša na gugalnici je pobavana najprej z navadnimi barvicami in dopolnjena z bleščečimi in glaze flumastri. Bleščavosti na fotki ni mogoče videti, ampak njeni čeveljci so pobarvani s prozornim glaze flumastrom, kar jim daje nekoliko 3D učinka. Po kotih se jo odškrnila z izsekovalnikom z vzorcem krožca, na tista mesta pa pripela štiri razcepke. Vse, kar je bilo treba zalepiti, je zalepljeno z obojestranskim lepilnim trakom Aero (in ja, imam že nov kolut, hihi). V živo je voščilnica bolj globokih barv in v minimalistični podobi mi je jako všeč :)

Žabji kralj

Tokratna voščilnica je navihana, saj drugačna z mojo novo štampiljko niti ne more biti :) Ko sem avtorico motiva vprašala, kako je ime deklici, mi je odgovorila, da je nikoli ni poimenovala, čeprav so jo isto vprašali že nekajkrat. No, meni se zdi, da bi tej dolgolaski, rahlo šegavi in rahlo sanjavi, pristajalo ime Maruša :) Žabjemu kralju pa ... na to bomo morali z Marušo še počakati - vsaj do valentinovega ;)

For English-speaking visitors: the text says - Will you be my Valentine?

Za podlago voščilnice sem vzela papir Basic Grey, tisti pikasti zeleni del pa je ostanek reklame za sadje, ki sem si jo izrezala in prihranila, ker me je zeleni odtenek tako navdušil. Ker se še vedno nisem odločila za nakup resnih rezalnih pripomočkov (razen giljotine), motive še vedno režem na roko in tudi šablone še vedno iščem po kuhinjskih omaricah :) Krog sem tokrat izrezala s pomočjo skodelice za puding. Pod lučjo sem si približno nacentrirala papir na skodelico, si zapomnila, koliko od roba naj zarežem, papir zatem s pobarvano stranjo navzdol položila na mizo in na zadnji strani s svinčnikom obrisala krog ob skodelici. Zatem sem krog izrezala z vzorčastimi škarjami. Motiv je tokrat pobarvan s suhimi barvicami, nekoliko se na njem tudi pozna vzorec papirja (iz risalnega bloka). Žabjega kralja sem poudarila s prozornim glaze flumastrom, tudi pike na obleki so izrisane z glaze flumastrom, vendar roza. Krog je osenčen z rozasto črnilno blazinico Versa Color. Napis sem izpisala na računalniku, s fontom Comic Sans, ga izrezala z vzorčastimi škarjami, ga potapkla z roza in zeleno črnilno blazinico in popikčala z bleščečima flumastroma zelene in roza barve. Za konec sem s posebnim flumastrom s črnilom za reliefno krašenje s prahci v levem spodnjem in desnem zgornjem kotu izrisala še nekaj vijugic, nanje potresla prah Heat it up! golden meadow in ga stopila s toplotno pištolo.

Voščilnica ustreza izzivu na Cute card, kjer si želijo motive, ki bi nas nasmejali. Na Our creative corner pa so ustvarjalkam zastavili izziv v zvezi s tehniko ter jih pozvali, naj spihajo prah s svojih toplotnih pištol in se (spet) preizkusijo v reliefnem krašenju s prahci. No, z moje pištole prahu še ni bilo treba brisati ;)

Karirasto ... in še nagradno

Prav zanimivo. Včasih vrsto dni ne zmorem najti časa za ustvarjanje, zdaj pa že dva dni zapored objavljam nekaj novega :) Najbrž je kriva tudi nova štampiljka, tako je simpatična, da sem jo morala pobarvat še v drugo - tudi tokrat s perlastimi vodenkami - in jo sestavit v novo voščilnico. Tokrat po predlogi, ki sem jo našla na na Cup cake. Uporabila sem še eno novost - papir Basic Grey, ki je dovolj kompakten, da ga niti ni treba lepit na kako podlago. Tokrat je celota kompozicijsko nekoliko bolj umirjena in tudi z dodatki me ni zaneslo :) Voščilnica pa bo počakala na svojo priložnost ;)

Pa še nagradni del. Bolha mi je kot srečni osmici podelila nagrado ... Hvala, Bolha! :)

Ker gre za sistem verižnega razveseljevanja, je z nagrado povezanih tudi nekaj obveznosti ;)

1. Objavi nagrado na svojem blogu.

2. Naredi povezavo do osebe, ki ti je nagrado podelila.

3. Podeli nagrado naprej - neomejenemu številu ljudi in jih navedi tako, da na svojem blogu narediš povezavo do njihovih blogov.

Pa dajmo delit veselje! Nagrado bi rada podelila:

1. Sultani - ker dela čudovito odbite in barvite voščilnice.

2. Bolhi - ker je neumorna v izzivanju in je njen blog vedno prvi, ki ga pogledam.

3. Mariki - ker je začela objavljat video lekcije in me je naučila nov trik z lepilnim trakom in bleščicami.

4. Barbi - ker je v daljnem svetu in se spodobi pozdrav od doma.

5. Urški - ker so njeni blogerski začetki več kot obetavni.

6. Petyi - ker je neumorna v iskanju novih pripomočkov in z veseljem deli znanje o novostih. No, dela seveda tudi fantastične voščilnice, tega mi sploh ni treba govorit.

7. Bojamoji - ker je fejst, tak je tud njen blog in njene voščilnice preprosto čudovite.

8. Nanci - da se bo opogumila in začela pisat blog.

9. Moniki - ker je zmeraj tako pozorna in prijazna blogerka.

10. Gordy - ker ni treba pisati veliko, da je blog zanimiv.

Naj se ustavim pri odlični desetici, ve jo lahko presežete, če želite :) Upam, da me berete in boste opazile nagrado :)

Sanjam o pomladi

Sanjam o pomladi. Ne, da bi to imelo kakršnokoli zvezo z realnostjo :) Nasprotno - zjutraj sem se toplo oblekla, ovila kar z dvema šaloma, pokrila s kapuco, nadela rokavice in se odpravila v delovni dan. Predsodke, ki sem jih kot šolarka imela zaradi očal, sem že davno prerasla, ampak v takem vremenu, kot je bilo danes, bi bila srečna, če bi lahko bila brez njih. Samo tisti, ki nosite očala, boste vedeli, kako zoprn je občutek, ko ti drobni snežni kristalčki, tako lepi in zasanjani v zraku, ostro bijejo v obraz in ti uhajajo za očala in nanja. In ko sem tako zjutraj po nespluženi cesti (ja, sneg je ene spet presenetil ;) prestavljala eno nogo pred drugo in so misli begale, od načrtov do premislekov in nazaj, sem se odločila - zvečer bom pričarala pomlad! Na voščilnici seveda :)

Včeraj je namreč prišel paketek - samo štiri dni je potreboval z Otoka - in v njem je bila tale prikupna deklica z darilcem. Pobarvala sem jo s perlastimi vodenkami - noro dober učinek pričarajo -, podlago zavila v ovojni papir z metulji, poskrbela, da imajo metulji kam sesti, osnovo prevezala s trakovoma in celoto poudarila še z nekaj rožnatimi razcepkami.

Trojni ka: kratkočasno knjižno kazalo

Knjig imam preveč, berem pa jih vse bolj vse premalo. Tako se zgodi, če se moraš med črkami prebijati za ljubi kruhek in ti potem na večer črni odtisi na belem papirju, ki skrivajo napete zgodbe in razkrivajo drobne modrosti, kar sami od sebe začnejo poplesavati pred očmi. Ampak s knjižnimi kazali je drugače ... ni jih treba prebirati, lahko jih ustvarjaš :) To me bolj sprošča ;)

Čas pusti sledi,

pusti jih tudi ti.

Torej, lahko bi tu in zdaj znova načeli razpravo o tem, ali je bila prej kura ali jajce, ampak nekako takšna je situacija s temle knjižnim kazalom, ki hoče biti izzivalno, da bi prav težko z gotovostjo rekla, kaj in kako. Kazalo je pač nastalo. In kot nalašč sta bila minuli teden razpisana kar dva izziva, na katerem ustvarjalke prosijo, naj zaboga ustvarijo karkoli, samo voščilnice ne ;) Eden teh izzivov je na Arty Girlz, drugi pa na Secret Crafter. In kako bi se mogla temu upreti? ;)

Enajsta šola: reliefno krašenje s prahci

Reliefnega krašenja s prahci (ang.: heat embossing) sem se naučila pred kratkim, navdušili pa so me enostavna tehnika in fantastični učinki. Vam pokažem? Nič lažjega kot to, saj je še v. d. fotograta privolil, da pofotka kak del postopka v delu, ko bi potrebovala tri roke :)
Potrebujemo:
** toplotno pištolo
** posebno blazinico za reliefno krašenje
** prah za reliefno krašenje
** štampiljko
** akrilni blok, če bomo uporabili silikonsko štampiljko
** kos papirja, na katerega bomo naredili odtis in ga reliefno okrasili s prahci
** prepognjen list papirja A4 za pomoč pri delu s prahom



Sama sem izbrala silikonsko štampiljko z motivom ure, kupljeno v Rayherjevem kompletu. Silikonske štampiljke moramo pred uporabo namestiti na akrilni blok. To storimo tako, da štampiljko z zadnjo stranjo položimo na akrilni blok, kamor se preprosto prisesa. Zatem štampiljko temeljito potapkamo s posebno blazinico, namenjeno prav za reliefno krašenje s prahci. Sama sem kupila nekoliko obarvano (tinted) blazinico Emboss! proizvajalca Hampton Art Stamps. Posebnost prozornega (v mojem primeru sicer rahlo obarvanega) črnila teh blazinic je, da se ne suši hitro, zaradi česar pri delu ni treba brezglavo hiteti od ene do druge faze. Kar pa ne pomeni, da ni dobro blazinice po koncu uporabe čimprej pokriti s pokrovom.



Ko je štampiljka temeljito omočena s črnilom, z njo naredimo odtis na papir. Pazimo, da se odtisa ne dotikamo.



Moker odtis na debelo posujemo s prahom za reliefno krašenje (ang.: embossing powder). Na voljo so v različnih barvah in izdelujejo jih različni proizvajalci. Sama imam prah zlate barve gold tinsel, znamke Heat it up!



Počakamo sekundo ali dve, zatem pa odvečni prah z odtisa stresemo na prepognjeni list papirja. Pri tem lahko odtis z zadnje strani nekajkrat frcnemo s palcem in kazalcem, kot da bi s plašča skušali odfrcniti kakšno smetko. Lahko si pomagamo tudi s svinčnikom ali kulijem, s katerim po zadnji strani papirja nekajkrat potapkamo, da na pripravljeni, prepognjeni list belega papirja stresemo čimveč odvečnega prahca.



Zatem list z odtisom odložimo. Beli list pa dokončno prepognemo in z njegovo pomočjo odvečni prah znova stresemo v originalno embalažo. Na fotki je papir kar močno razprt, ampak zgolj zaradi jasnosti prikaza. Dejansko je prah laže stresti nazaj v posodico, če je prepognjeni papir čimbolj zaprt.




Sledi še zadnja faza - topljenje prahca. V eno roko vzamemo papir z odtisom črnila, na katerega se je prijel prah. Pazimo, da papir primemo dovolj stran od odtisa. Toplotna pištola je namreč vroča (350 °C), zato previdno! Roza pištola na sliki je znamke Dovecraft in ima dve toplotni stopnji. Ko jo vključimo, jo na začetku držimo kakšnih deset centimetrov od odtisa in opazujemo učinek. Zlati prah se bo postopoma, a zelo hitro (gre za nekaj sekund) začel spreminjati iz praha v gosto emulzijo. Pištolo ves čas držimo oddaljeno od papirja in jo premikamo nad motivom, dokler ne stopimo vsega prahu.



Rezultat je odtis v zlatem. Za krajši čas ga odložimo, da se ohladi in utrdi, zatem pa ga lahko uporabimo pri izdelavi voščilnice.



Nakupne dileme (ali pač tudi ne):
* Toplotno pištolo, prahce in blazinico za reliefno krašenje s prahci je mogoče kupiti tudi v Sloveniji. Pri nas sem videla naprodaj toplotno pištolo proizvajalca Rayher, sama pa imam toplotno pištolo Dovecraft, kupljeno v Angliji. Zakaj? Ker so ustvarjalke to pištolo pohvalile, češ da prav nič ne piha (zaradi česar bi bilo treba posebej paziti, da na začetku ne razpihamo prahca z odtisa), in to je res. Poleg tega je pretehtala tudi cena. Medtem ko bi v Sloveniji zanjo morala plačati 26 evrov, sem jo v tujini ob posebni akciji dobila za 8,7 funta (po današnjem tečaju nekaj manj kot deset evrov), in sicer brez poštnine.
K temu je treba prišteti tri evre stroška za adapter. Toplotna pištola Dovecraft je namreč delana za angleške vtičnice, ki so trirogeljne (črni vtikač na sliki), medtem ko so evropske vtičnice dvorogeljne (beli adapter na sliki).

Pod črto pa je pištola stala pol manj kot pri nas. Ker sem že kupovala, sem ob isti priložnosti vzela še prahce in blazinico.

* Toplotna pištola pri reliefnem krašenju s prahci ni absolutno nujni pripomoček. Po izkušnjah drugih ustvarjalk si lahko pomagamo tudi tako, da papir z odtisom, ki smo ga posuli s prahom, podržimo nad električno ploščo na štedilniku ali pa nad vročim toasterjem.

* Namesto štampiljk lahko uporabimo tudi posebni flumaster, ki vsebuje enako črnilo za reliefno krašenje s prahci kot prej omenjena blazinica. Flumaster ima navadno dve konici - na eni strani dletasto, na drugi strani pa zaobljeno. Postopek je enak - s flumastrom na papir kaj napišemo ali narišemo, zatem pa tisti del na debelo posujemo s prahom in nadaljujemo postopek.

In to je to :) Upam, da bo kateri ta lekcija pomagala pregnati pomisleke in se bo lotila te zanimive tehnike :)

Pozornosti

Monika me je prijazno presenetila in mi namenila blogersko nagrado. Hvala, Moni, vesela sem je bila in se ti zanjo toplo zahvaljujem :)

Drobne pozornosti so mi vedno ljube. In eno takšno drobno pozornost namenjam avtoricam tistih ustvarjalnih blogov, ki jih sama rada obiščem. Izkazujem jo - kadar le morem - s tem, da pod objavami pustim komentar, kot nekakšen prijazen pozdrav v mediju, ki ga v splošnem v veliki meri zaznamuje anonimnost. Kadarkoli spišem kak komentar, v resnici povem:

Na koncu pa še zahvala vsem izpričanim in anonimnim bralcem mojega bloga, ki so ga v minulih treh mesecih obiskali že več kot 4.000-krat. Še posebej hvala tistim, ki me razveseljujete s prijaznimi komentarji :)

O knjižnih in drugih virusih

Te praznike si bom zapomnila po dveh virusih.
Prvi me je lepo položil v posteljo, bes ga plentaj, in tudi zdaj, ko so se že skoraj iztekli mostiščarski prosti dnevi, mi še ni uspelo, da bi ga skidala prek praga in mu zaloputnila vrata pred nosom. In tako sem po nemarnem zapravila nekaj dopustniških dni. Ja, bes ga plentaj trikrat in še več!
Drugi virus je veliko prijaznejši, imenuje pa se virus knjigic. Staknila sem ga na Otočku, predvsem ob gledanju čudovitih izdelkov Sanze. Bojda so se punce izdelovanja knjigic naučile ob gledanju spletnega filmčka, druge na delavnici, ker da pisnih navodil ni. Na delavnico težko počakam, filmček pa je dobesedno (in upam, da začasno) - mrknil.

Pa se mi je stvar začela zazdevati kot zabaven izziv. Kaj, nobena ni napisala nobenih podrobnosti? In filmčka ni na voljo? Pih! Ni važno, da le ugotovim, iz česa je osnova za te presnete zapeljive knjigice ;)
Prava beseda je - lepenka :) In sem se pravila v lov za materialom. In se odločila zapisati, kako sem izdelala svojo prvo knjigico.
Potrebovala sem:
** kos lepenke, ki sem jo razrezala na želeno velikost,
** kos darilnega papirja, s katerim sem ovila lepenko z zunanje strani,
** kos navadnega barvnega papirja (uporabila sem mehkejšega od dveh vrst papirjev, ki sem ju kupila v Hoferju, v bordo rdeči barvi),
** okrasni trak iz organze (kupljen v Muellerju),
** škarje in lepilo (tale UHU ne grbanči papirja, zato ga bolj priporočam kot modro gel lepilo Scotch, ki je sicer tudi pri hiši, ampak ni več blazno priljubljeno;),
** rezalnik papirja ali giljotino za rezanje papirja.
Od lepenke ni bilo pri hiši nič drugega kot dve škatli, v katerih sta bili kulski skodelici za kavo. Sem ju shranila (mislim, obe embalaži;), ker sta mi bila tako všeč vzorčka in mi je moje hrčkasto srce velevalo, da čez sedem let vse prav pride. Od materiala na fotki je vijolična embalaža še cela, oranžna pa je že razdrta. Polovica oranžne je še v originalni obliki, polovica pa je vidna spodaj, kako je že napol obdelana s papirjem.

Ko sem embalažo razdrla, sem jo obrezala na želeno velikost. Pri tem sem imela v mislih, da knjigica potrebuje hrbet. Moja knjigica je visoka 11 cm in široka 13 cm, hrbet pa je širok 2 cm. To pomeni, da sem odrezala lepenko v velikosti 28 cm in pri tem pazila, da sem rezala v smeri, ki mi je omogočila, da sem lepenko lahko brez težav vertikalno prepognila na sredini, kjer je hrbet knjige. Prvi prepogib za hrbet je na 13. in drugi na 15. centimetru. Ko je bila obrezana in prepognjena lepenka nared, sem jo položila na kos darilnega papirja. Izmerila sem, koliko darilnega papirja potrebujem ter ga toliko odrezala. Lepenko sem po tisti strani, ki je zdaj zunanja stran knjigice, namazala z lepilom, zatem na mizo položila ovojni papir (z vzorcem proti mizi, seveda) ter nanj položila z lepilom namazano lepenko. Močno sem pritisnila po vsej površini in počakala, da lepilo prime. Zatem sem dokončala zavijanje platnic knjigice podobno, kot sem včasih zavijala šolske knjige in zvezke. Najprej je bil na vrsti vrhnji del papirja: namazala sem lepenko, papir zapognila ter pogladila. Postopek sem ponovila ob vseh štirih stranicah.
Zatem sem z rezalnikom papirja odrezala dva kosa bordo rdečega papirja. Prvi kos je 5 cm debel trak za hrbtišče knjigice (uporabila sem valovit rez na svojem novem rezalniku papirja, ki ga je dedek Mraz prinesel iz Hoferja), drugi kos pa je namenjen za notranjost knjigice in je velik cca 27 x 10 cm.
Trak za hrbtišče sem namazala z lepilom in ga zalepila na hrbet knjigice tako, da se oba konca traku stikata v notranjosti - ki bo pozneje pokrita s papirjem. Sama sem se odločila, da prednjo platnico okrasim še s trakom iz organze - dva kosa ozkega traku sem nalepila na obojestranski lepilni trak in tako pripravljen trak nalepila na sprednji del platnice. Trak se prav tako konča v notranjem delu knjigice, ki ga bo na koncu prekril bordo papir.


Ker sem želela, da bi knjigico bilo mogoče zavezati, sem v notranji del na vsaki strani platnic s selotejpom zalepila še dva trakova iz organze.


Na koncu je sledilo lepljenje notranjščine. Pri tem sem uporabila prej odrezan bordo papir, s tem pa zakrila konce darilnega papirja, konce papirja in trakov za okrasitev hrbtišča ter tudi konce trakov za zavezovanje knjigice.


Ker nisem mega hrčica, pri hiši ni nobenega mini blokca, ki ga imam namen zalepit v notranjost knjigice. Ampak drugače pa je takšna, da ji lahko rečem - knjigica :) Moja prva.

Prav rada pa bi slišala, kakšne so vaše izkušnje ali pa morebitni predlogi za izboljšave.