Črno-beli spomini

Po sprehodu v naravi se je popoldne hitro prevesilo v večer in z mislijo na zahteven prihodnji teden sem si vzela čas še za eno voščilnico. Na seznamu izzivov sem poiskala nedeljskega, ki me je takoj prevzel :) Črno-belo je tema tokratnega izziva na Lots to do.
Monokromatični izzivi so mi všeč, pred časom sem tudi sama organizirala enobarvni swap Ena sama si.

Nekaj skrivnostnega je lahko v enobarvnosti. Včasih je mamljiva zaradi preprostega vračanja k bistvu, včasih strašljiva v svoji edinstveni prepričanosti. Kot bi bilo prav samo tako in nič drugače. In zato se mi zdi, da prebuja polarnost - ali ti je všeč ali pa ti ni. Pogojne privolitve v tem konceptu ni.
Belo-črna kombinacija je lahko še prav posebna. Očarljiva, usodna, tolažilna ... Ki nas vrača v stare čase - črno-bele fotografije, črno-bele televizije ... Ker se mi zdi, da to kombinacijo povezujem z vračanjem v preteklost, sem za temo svoje voščilnice izbrala - spomine.

Predlogo sem našla na finski strani Jehkotar


In ščarala takšno voščilnico :)


Najprej sem na spletu poiskala primerno črno-belo fotografijo, nekaj, kar bi bilo povezano s spomini, nekaj prijetnega, da bi voščilnice ne obtežila z motivom. Ni bilo dolgo, ko sem se ustavila na tej strani z morsko fotografijo v črno-beli tehniki, ki sem jo oblikovala za svoje potrebe. Sledil je napis. Najprej sem si zamislila vsebino - da se tudi črno-beli spomini lahko izkažejo za rožnate. Zatem sem poiskala - po svojem okusu - najprimernejši font ter vsebini dala še obliko. Ker kakšne strašne izbire za črno-bele papirje nimam, sem se odločila, da si izoblikujem še papir :) Z istim fontom, kot je bil uporabljen za napis,
sem vrstico za vrstico izpisovala malo črko o. Vse tri elemente - fotografijo, napis in ozadje - sem tako imela pripravljene na enem listu, ki sem ga sprintala na laserskem tiskalniku.
Voščilnica bi mi bila rahlo dolgočasna, če bi bil papir paradno poravnan, zato sem ga nekoliko zamaknila in z njim obložila manjši kos kartona, ki sem ga že prej izrezala. Sledilo je še rezanje motivov, lepljenje z obojestranskim lepilnim trakom in risanje. Beli okvir ob sliki je dobil poudarke s črnim bleščečim flumastrom, napis pa sem uokvirila kar s pomočjo tankega alkoholnega flumastra. Za konec še na levi naštancan cvetek, na vošilnico pripet z razcepko, na desni pa razcepka, ki je dovolj bogata, da drugega razen sebe ne potrebuje :)