Uhanorija

Sreča je svobodna ptica; kjer se ji zdi, tam posedi.

Uhanorija. No, saj niti ne gre za norijo. Ampak res, res rada izdelujem uhane, četudi jih ne nosim. In danes me je prešinilo, da bi lahko kak par podarila eni najpridnici, prijateljičini hčeri. Dekle je v univerzitetne vode zakorakalo uspešno in zdaj uživa svoje prve študentske počitnice - delovno. Moram reči, da ne poznam prav dosti tako prijetno prijaznih in dobro vzgojenih deklet, ki rastejo v samozavestne in srčne ženske. Prej bi rekla, da po mestu srečujem vse preveč kričavih študentskih avš, ki mislijo, da je svet ustvarjen posebej zanje :S

Ko je bila kava popita, mi je korak kar sam zavil proti Prometeju ;) Khem. In sem tam ugledala lesene ptičke. In so skočili v vrečko, ne dolgo zatem pa na uhane :) In ko sem bila že pri žičkanju, so nastali še eni, tokrat sončno oranžni.

Vsem pa en prijazen nasvet, porojen iz današnje izkušnje. Nikoli, ampak res nikoli ne delajte visečih uhanov s povoščeno nitko, ki je drugače namenjena za izdelavo nakita iz perlic na statvah. Čeprav je mehka in bolj upogljiva od žičke, zaradi česar je tudi nakit lahko lahkotnejši, ta nitka preprosto ne prenese zaključnih perlic (štoperjev). Smrk!

Aja, pa še en dolg so mi naložili, ti presneti verižniki :) Našteti bi morala sedem najljubših, ampak mi danes sploh ni do tega. Kaj pa vem, vse ste že druge naštele. Če me prešine res kakšna huda inspiracija, pa se lotim še tega.